Charge Mazda 767B, Hasegawa #20312, 1:24, #202, 24 hours Le Mans 1989. Tega leta je Mazda osvojila prva tri mesta v kategoriji GTP na sloviti dirki 24 ur Le Mans. Dva od teh sta bila v zanimivih in unikatnih fluorescentnih barvah - oranžni in zeleni kombinaciji. Še ena zanimivost teh dirkalnikov je bil rotacijski motor, ki ga je Mazda razvijala povsem sama. Že eno leto po zmagi, je Hasegawa dala na trg maketo 676B v merilu 1:24. Kasneje jo je kar nekajkrat natisnila. Moje pakiranje je bilo iz leta 2017. Zanimivo je to, da je bila plastika karoserije v oranžni barvi. Podvozje pa črno. To je pač namenjeno tistim, ki svojih maket ne barvajo. Sem pa precej razočaran nad kvaliteto izdelane plastike. Sploh spodnja leva in desna stran karoserije sta slabo narejeni. Kar mrgoli deformacij v obliki »sink marks«. Precej sem se namučil, da sem vse to popravil. Poleg tega je podvozje preveč enostavno narejeno. Za današnje standarde zelo primitivno. Slabo osnovo sem malce izboljšal s plehci Studio 27 FP24209. To pa so bili tudi vsi uporabljeni dodatki. Povedal sem že, da so bile nekatere Mazde 767B (tudi model 787) v zanimivih barvah glavnega sponzorja. Za ta namen sem nabavil N5-C197 787 Renown Orange, N5-C196 787 Renown Green in črno N5-X011. Ker sem uporabil zeleno barvo, je bil del nalepk odveč. Sicer so te odlične, zato z ostalimi nisem imel nobenih problemov. Pravzaprav so najboljši del tega hasegawinega kompleta. Le vrstni red lepljenja moraš upoštevati. Najprej bele prekinjene črtice in potem vse ostalo. Gotova maketa je zelo atraktivna na pogled še posebej zaradi nenavadnih fluorescentnih barv. Pa tudi oblika dirkalnika je po svoje zanimiva. Priporočam vsem ljubiteljem Le Mans bolidov.

Lancia Stratos HF, Hasegawa CR32, 1:24, #1, Munari/Maiga, 1977 Monte Carlo Rally Winner. Stratos HF je legendaren rally dirkalnik iz sedemdesetih. Od leta 1975 do 1977 je serijsko zmagoval v Monte Carlu. Tudi na rally San Remo je bil redno v vrhu. Še posebej so bili uspešni tovarniški avtomobili z generalnim sponzorjem Alitalia in Munarijem za volanom. Moje pakiranje je iz leta 2002, ko je Hasegawa dala prvič na trg to maketo. Kasneje so jo še večkrat ponatisnili z drugačnimi nalepkami. Ker gre v osnovi za relativno zapleteno obliko vozila (posebej zadek je unikaten), je tudi sama plastika v tem stilu. Kakšnih večjih težav pri sestavljanju sicer nisem imel. Je pa bilo veliko problemov pri spajanju karoserije in podvozja. Razlog za to pa spodaj zaobljena karoserija. Potrebno je bilo širjenje tega dela, da sem lahko fiksiral dno na pravilno mesto. Pri tem me je bilo strah, da bom kaj polomil. Na to težavo sicer Hasegawa opozarja v svojih navodilih. Uporabil sem tudi nekaj dodatkov, ki so precej izboljšali videz izdelka: plahci Studio 27 FP24250 in 3D print platišča KMP TK24047. Bela barva je N5-C006 Stratos white. Ostale so Tamiya in Mr.Paint. Prvotno sem imel v planu, da bom rdečo in zeleno barvo na karoseriji kar pobarval. A sem se na koncu odločil za nalepke iz škatle. Nisem zgrešil, ker so te enostavno odlične. Kljub začetnemu strahu, pa je šlo vse kot po maslu. Hladilne reže spredaj in zadaj so vrhunsko uspele. Kaj bi želel še več. Lancia Stratos je na pogled zelo atraktiven in unikaten dirkalnik. Še danes se ga drži sloves vrhunskega rally vozila. Moja maketa ga v celoti pokaže v vsej svoji veličini, pa čeprav gre v osnovi za zelo majhen dvosedežnik. Priporočam vsem z malo več izkušnjami. Ljubiteljem legendarnih rally bolidov pa je skoraj obvezen.

Jaguar XJR-9 LM, Hasegawa #20654, 1:24, #2, 1st place Le Mans 1988. Ekipa TWR je leta 1988 na dirki 24 ur LM nastopila s kar petimi dirkalniki XJR-9. Dva nista končala tekmovanja (#1 in #3). Trije pa so le videli cilj. Pri tem pa je številka 2 zmagala. To je bila prva jaguarjeva zmaga po 31 letih sodelovanja na tej sloviti dirki. Hasegawa je dala maketo XJR-9 prvič na trg že leta 1989 kmalu po zmagi na LM. To se tudi pozna na plastiki, ker gre za bolj enostavno konstrukcijo, ki je daleč od današnjih standardov. Orodje je sicer še dobro ohranjeno, tako da se na izdelku ne poznajo leta. Sestavlja se hitro, ker je delov relativno malo. To je bil tudi razlog, da sem nabavil nekaj dodatnih setov, ki pa so bili večinoma za Tamiya maketo enakega vozila: plehci Scale Motorsport #8114, Renaissance mini plehci Tk24/106 in Studio 27 karbonske nalepke CD24029. Hasegawa ponuja v škatli vijolične nalepke za Silk Cut barvo. Ker je tega veliko in so ponekod precej zakomplicirane zaradi oblike, sem se raje odločil, da vse to raje pobarvam z N5-X088 Silk Purple. Zdi se mi, da je ta malenkost pretemna glede na fotografije pravega dirkalnika. Bela je N5-C216. Nalepke so odlične, a žal ne vsebujejo Silk Cut napisov in logotipov. Tako sem moral dokupiti Renaissance set Tk24/106. Te pa so žal precej slabše kakovosti, tako da se kljub mehčanju srebrijo. Jaguar XJR-9 LM je zanimive oblike predvsem zaradi unikatnega zadka in pokritih zadnjih koles. Prav zaradi tega izgleda še bolj atraktivno. Če želiš imeti to maketo na polici, pa je bolje, da si nabaviš Tamiya osnovo. Je boljša.

Toyota 91C-V, Hasegawa HC56, 1:24, Fuji 1000 Kilometers, Japonska 1991. Toyota 91C-V je tretja evolucija dirkalnika takratne skupne C - 89C-V. Vmes je bil še model 90C-V. Z njim so prvič nastopili na Fuji 1000 kilometers (danes 6 hours Fuji). Leta 1992 je zadnjič nastopil. Tokrat z oznako 92C-V. Bil je le delno spremenjen. Osnova pa je ostala ista. Hasegawina maketa je relativno nova, saj je prišla na trg leta 2022. To se tudi pozna po kvaliteti odlitkov. Plastičnih delov je nenavadno veliko. Mnogo od tega se žal sploh ne vidi na gotovi maketi, ker so ti skriti pod karoserijo. Dodane so tudi maske za okna, ki pa so več ali manj neuporabne na krivinah, ker se ne primejo dovolj podlage. Ne vem zakaj jih ne izdelajo iz kabuki nalepk. Sicer se plastika sestavlja brez večjih problemov. Sam sem uporabil še plehce japonskega proizvajalca Studio 27: ST27-FP24228. To pa je tudi vse. Bela barva je Zero Paints ZP-1026. Modra pa posebna barva za to verzijo dirkalnika - Minolta blue N5-X072. Nalepke so odlične. Lepo se lepijo in so dovolj tanke. Celi avto sem prelepil v slabih dveh urah. Toyota 91C-V v Minolta barvah mi je bila všeč na prvi pogled. Tudi zaradi tega, ker se že dolgo ukvarjam s fotografijo. Minolta je svoje čase med drugim izdelovala tudi vrhunske fotoaparate. Danes pa Sony nadaljuje njihovo delo. Hasegawino maketo priporočam vsem ljubiteljem dirkalnikov Le Mans serije.

Mitsubishi Lancer Evo IV, Hasegawa #20435, 1:24, Tommi Mäkinen, Rally Acropolis 1997, Grčija. Mitsubishi Lancer je bil s svojimi evolucijami eden najboljših rally avtomobilov na svetovni sceni v devetdesetih in še desetletje kasneje. Mnogi vozijo še danes na različnih tekmah veteranov. Strokovnjaki pravijo, da je bil Evo IV najboljša verzija tega dirkalnika. Tommi Mäkinen je z njim v sezoni 1997 zmagal štirikrat in na koncu postal svetovni prvak. Hasegawa je prvo pakiranje Evo IV dala na trg že leta 1997. Moje pa je datirano iz leta 2020. V škatli so poleg plastike še plastična mrežica, dva manjša plehca (brisalci, pasovi) in material za podaljške blatnikov. Praktično vse, kar potrebuješ za izdelavo dobre makete. Pogrešam le kevlar nalepke za sedeža zadaj in dele podvozja. Sestavlja se kljub letom odlično. Nisem imel nobenih večjih omembe vrednih težav. Dokupil sem še odlične plehce Hobby Design HD02-0365, ki so vsebovali štiri sete, več vrst majhnih vijakov in pasove. Še trije dodatniseti so bili v uporabi: kovinska strešna antena Hobby Design, kevlar nalepke Decalcas in 3D gasilni aparat prav tako Decalcas. Karoserija je pobarvana z Zero Paints ZP-1026 (bela). Rdeča za zadnje krilce pa Number 5 N5-C057 Lancer Evo red. Ostale barve so večinoma Mr.Paint. Nalepke so odlične. So tanke in točne. Pravi užitek je bilo delati z njimi. Ta maketa bo lepo dopolnila mojo skromno zbirko rally avtomobilov iz devetdesetih skupaj s Subaru Imprezo in Toyoto Celico.

Bell/Boeing MV-22B Osprey, Hasegawa #02121, 1:72, JG-1702, 91702, Camp Kisarazu, MCAS Iwakuni, Japonska 2020. Prvi tuji kupec ospreya izven ZDA je bila Japonska. Prejela je 17 teh zelo zapletenih napol helikopterjev in napol letal. Maketa MV-22B z japonskimi nalepkami je izšla že leta 2014, ko ta država še ni imela nobenega ospreya. Posledično so nalepke popolnoma napačne, ker je proizvajalec predvidel, da bodo pobarvani s klasično mornariško dvobarvno modro shemo in oznako CV-22B. Velika napaka. To moje pakiranje torej spada v kategorijo »What if«. Tudi na plastiki je precej napak. Hasegawa je sicer svojo zmoto s kasnejšimi izdajami popravila, a za mene je bilo to že prepozno. Plastika se sestavlja brez večjih problemov. Moral pa sem kar precej stvari spremeniti ali dodati, da sem dobil japonski MV-22B. Odstranil sem kar nekaj senzorjev, dodal veliko anteno na zgornji del trupa, prav tako žično anteno na trup in še kaj bi se našlo. Tokrat sem imel v pomoč res veliko dodatkov v obliki plehcev in smole. Z njimi sem precej spremenil končni izgled: Eduard plehci #73482, Eduard maske CX364, kolesa iz smole ResKit RS72-0218. Pa še trije seti iz smole proizvajalca Black Dog: motor A72039, zložene elise A72040 in odprti deli hidravlike in senzorjev A72049. Maketa je pobarvana z Mr.Paint barvami. Nalepke pa sem moral dodatno nabaviti. Te so Caracal Models CD72118. Odlično natisnjene pri Cartografu, zato se dela z njimi skoraj idealno. Pogrešam le več servisnih napisov. Gotovi izdelek izgleda zelo atraktivno. Barvna shema je lepša kot ameriška. Poleg tega je odprtih kar nekaj panelov, vidna so tudi odprta vrata s stopničko,… Skratka moja plastična kirurgija je uspela. Sem zadovoljen. In to je bil glavni cilj.

UH-60J(SP) Rescue Hawk, Hasegawa #02375, 1:72, 592, 18-4592, JASDF Air Rescue Wing 2014. Leta 1990 je Japonska prejela prve od 40 naročenih UH-60J. Prejemali so jih vse do 2005. Zaradi tega se helikopterji med sabo razlikujejo v opremi. Nekateri imajo cev za tankanje goriva v zraku, drugi spet ne. Prvi dobavljeni so bili pobarvani v beli in oranžni barvni kombinaciji. Kasneje so vsi dobili dvobarvno modro morsko kamuflažo. Hasegawa je Sikorsky UH-60A v 1:72 prvič dala na trg že davnega leta 1985. To se pozna tudi na plastiki, saj je detajlov bolj malo. UH-1J, ki sem ga delal jaz, pa je iz leta 2021. Vendar gre tukaj le za nove nalepke. Na srečo so v pakiranju tudi plehci za razne antene. Kaj več pa ne. Sestavlja se kar solidno. Notranjost je seveda precej špartanska, zato sem moral uporabiti dodatne plehce Bilek PB033 narejene pri Eduard. V veliko pomoč so mi bili resin dodatki Armycast M&M AC72012 engine set in AC72020 upgrade set. Zamenjal sem tudi kolesa ResKit RS72-0044. Maske za prozorne dele sem večinoma naredil sam kljub dejstvu, da sem imel KV Models set #72296. Barvna kombinacija Mr.Paint je pri meni že znana, saj sem jo uporabil pri japonskem RF-4J in F-2A. Gre za set dveh barv, ki sta skupaj v kompletu s številko MRP-0295. Nalepke so sicer kar točne, a je z njimi kar precej dela. Lahko rečem, da so tipične za tega proizvajalca maket. Ta modra »Sea camouflage« pri japonskih letalih in helikopterjih me je vedno privlačila. Pa UH-60 tudi še nisem imel v svoji zbirki, tako da je bila odločitev kar enostavna. Je pa res, da je bilo precej dela, da sem prišel do končnega rezultata.

Lockheed/Fiat F-104S ASA Starfighter, Hasegawa D16, 1:72, 4-10, MM6808, 9° Gruppo, 4° Stormo, Italija, AB Grosseto konec osemdesetih. Italija je bila drugi največji uporabnik F-104 v Evropi takoj za Nemčijo. Vsega skupaj so jih imeli 405 kosov. Od tega so jih 306 licenčno naredili v torinskem FIAT in jih poimenovali F-104S. Motorji so bili narejeni v Alfa Romeo. V drugi polovici osemdesetih so 147 teh letal posodobili in jim k oznaki dodali ASA (Aggiornamento Sistema d'Arma). Kasneje so 55 so najbolj ohranjenih še enkrat posodobili (ASA–M) in jih uporabljali vse do 2005 leta. Hasegawa maketa 1:72 F-104G je prišla na trg že leta 1989. Vendar se ji to niti ne pozna preveč. Po mojem mnenju je še vedno najboljša izbira v merilu. Je dokaj natančna in sestavlja se brez večjih problemov. Italijanski F-104S se v kar nekaj manjših detajlih razlikuje od najbolj razširjene G verzije. Veliko tega Hasegawa ponuja v škatli. Vsega pa le ne, tako da sem moral nekaj malenkosti narediti na novo. Za nameček pa sem uporabil še dodatke: plehci Res-Im PE72046, sedež iz smole Aires #7146, Izpuh Aires #7114, Maske Eduard CX081, Kolesa iz smole Armory AR AW72312 in pitot cev Master AM-72-027. Barval sem z Mr.Paint. Nalepke so iz škatle. Nisem bil najbolj zadovoljen z njimi, ker so že precej stare in rade pokajo. Poleg tega so italijanske kokarde pretemne, zato sem jih moral zamenjati. Hasegawa je ta svoj starfighter do sedaj prepakirala v kar precej različnih škatlah z vsemi mogočimi verzijami in nalepkami. Prodali so jih veliko količino. In še vedno se prodaja, ker je cena zares ugodna. To pa pove vse. Na koncu slik še en moj Hasegawa F-104G v nemških barvah narejen leta 2007.