1. 12. 20

Breguet 1050 Alizé ALH

Breguet 1050 Alizé ALH, Azur Frrom FR0030, 1:72, 49, Flottille 6F, BAN Nimes-Garons, September 2000. Alizé je nastal iz Breguet 960 Vultur. Francoska mornarica jih je uporabljala od leta 1959 do 2000 večinoma kot ASW (Anti-Sumarine Warfare). Skupaj je bilo naročenih 87 letal. Večkrat so jih v tem času posodabljali. Zadnja verzija ALH skupaj 15 letal je bila v uporabi od 1996/97 do 2000. Letalo, ki sem naredil, je sodelovalo v akciji Trident (KFOR) na Kosovu leta 1998/99 in je vzletalo z letalonosilke Foch. Azur Froom makete se narejene pri Special Hobby. Alizé je izdelan v »short run« tehnologiji, a je kvaliteta na zavidljivem nivoju. Čiščenja drevesc je zelo malo. Tudi sestavni deli nalegajo lepo skupaj. Praktično nisem imel večjih problemov. Najslabši del je podvozje, ker je preveč poenostavljeno, tako da sem ga moral kar precej spremeniti. Kot dodatke sem uporabil plehce Brengun BRL72197 in maske Montex SM72276. Barve so večinoma Mr.Paint. Nalepke iz škatle. Nisem bil povsem zadovoljen z njimi, ker so zelo tanke in se hitro pretrgajo, če nisi dovolj pazljiv. Velikost in barva pa je OK. Alizé mi je bil vedno zanimivo letalo, zato je bila moja dolgoletna želja imeti njegovo maketo na polici. Zdaj so že nekaj let na trgu vse verzije tega letala in prav mogoče je, da bom izdelal še kakšnega. Je pa maketa primerna le za mojstre z dovolj veliko kilometrino.
1. 11. 20

Mirage IIIRS

AMD Mirage IIIRS, PJ Production #721028, 1:72, R-2118 »Mata Hari«, 10. Squadron, 1969. Švica je imela poleg Mirage IIIS tudi 18 izvidnikov IIIRS. V začetku so bili nepobarvani – kovinski, a so jih kmalu prebarvali v kamuflažne barve. Leta 1985 so jih posodobili (dodali kanarde,…). Moja maketa pa je še pred to posodobitvijo. Mirage IIIRS so upokojili leta 2002. PJ Prodution maketa je v bistvu avstralski High Planes. Plastika je v osnovi že precej stara (glej mojo recenzijo Mirage 5BR: http://svmalem.blogspot.com/2013/01/mirage-5-br.html Pred leti pa so jo posodobili. Popravili so panele, ki so sedaj tanjši in lepši. PJ Production pa je svojemu pakiranju dodal kup smolnatih dodatkov in nekaj plehcev z lestvijo. Plastika se sestavlja precej komplicirano in je potrebno kar nekaj truda in kita, da izdelek kolikor toliko izgleda lepo. Ker so kolesa napačna, sem jih zamenjal s smolnatimi ResKit RS-72-0029. Za lepši izgled nosu pa je tu še pitot cev Master AM-72-022. Naj povem še to, da sem moral kar nekaj stvari spremeniti, ker sem imel v osnovi francosko verzijo izvidnika, ki se v kar nekaj detajlov razlikuje od švicarskega (nos letala, kolesni prostor spredaj, zadek,… Barval sem: zgoraj MRP-370 in MRP-93, spodaj pa MRP-098. Nalepke so Matterhorn Circle Decals iz Švice, zato o njihovi točnosti ni dvomiti. So pa zelo tanke in potrebujejo le malo vlage, da odstopijo od nosilnega papirja. Če so predolgo v vodi rade razpadejo. Pa tudi srebrijo rade kljub dolgem mehčanju. Sestavil sem že kar nekaj Mirage III različnih verzij. Švicarski so mi bili vedno všeč, ker se v marsikaterem detajlu razlikujejo od drugih. Priporočam le izkušenim maketarjem.
1. 10. 20

MiG-29AS







MiG-29AS, Trumpeter #01674, 1:72, 2123, 1. Bojova letka Sliač, Slovaška, CIAF Brno 2006

Slovaška je 14 letal (12 MiG-29A in 2 MiG-29UB) predelala na NATO standard in dodala črko S poleg oznake letala. Ta enota je tudi stalni član Tiger Meet grupacije in od tod narisan tiger na vstopnikih zraka za motorja.

Trumpeter je končno naredil solidno maketo sodobnega lovskega letala v merilu 1:72. Za čuda nima veliko napak. Poleg tega se lepo sestavlja. Veselijo tudi lepi detajli. Vsekakor je stoletje daleč od prastarega Italerija.

Tokrat sem spet uporabil kopico dodatkov, ki so še izboljšali končni izgled makete. Eduard: plehci #73541, maske CX433, smola #672091 091 exhaust nozzle in smola #672090 wheels. Ostali dodatki so še: DreamModel pitot cev DM0711 in sedež iz smole DM0303. Na koncu pa še dodatki iz smole Attack Squadron #/2094 za zaprte lopute za zrak zgoraj. To je skoraj obvezno v kolikor delaš maketo letala, ki stoji na letališču.

Kamuflaža je narejena z MRP barvami. Nalepke Kora Decals #72002. So iz enega dela (nosilni film) in zato si primoran posamezne nalepke izrezati pred namakanjem v vodo. Vsak stencil posebej. Kar zamudno. A kvaliteta nalepk odtehta to dodatno delo. Res so odlične in sploh ne potrebujejo mehčanja. So pa navodila za lepljenje tako slaba, da si z njimi ne moreš kaj veliko pomagati. Na srečo imam precej fotk, ki sem jih posnel v Brnu 2006 in 2007, ko je to letalo sodelovalo v letečem programu CIAF (obakrat brez nosilcev orožja).

Končno imamo na trgu solidno osnovo za maketo zgodnjega MiG-29 v merilu 1:72. Priporočam.


1. 9. 20

F-16C Block 50







Lockheed Martin F-16C Block 50, Tamiya #60788, 1:72, 93-0677, 192. Filo, NATO Tiger Meet 2007

O F-16 je bilo že ogromno napisanega, zato ne bom izgubljal besed. Turki (192. Filo) so reden član NATO Tiger enot, ki se vsako leto zberejo, da naredijo letalsko vajo, ki lahko traja tudi do dva tedna. V ta namen pobarvajo nekaj letal v »tiger« barve. Najlepše pobarvan je posebej nagrajen. Turki so leta 2007 na Norveško v AB Orland na vajo imenovano Arctic Tiger poslali med drugimi tudi dva posebej za to priložnost pobarvana F-16C. En v rdeči kombinaciji in drugi v modri.

O Tamiya maketi sem pisal že v moji recenziji sestavljanja leta 2015, ko sem delal grškega F-16C Block 50: http://svmalem.blogspot.com/2015/01/lockheed-martin-f-16c-block-50.html  Takrat sem imel edino veliko pripombo, da v škatli ni nosilcev orožja, dodatnih rezervoarjev in oborožitve. Tamiya je kmalu to napako z novo izdajo popravila. Vse to je sedaj v škatli tako kot mora biti. Ostala plastika pa je popolnoma enaka, tako da se ne bom ponavljal. 

Redko delam dvakrat enako maketo. Če pa že, pa gledam, da je drugače narejena, z drugimi dodatki,… Tako sem jih tokrat uporabil veliko več kot prvič: Eduard brassin #672045 izpuh, Eduard brassin zavori #672065, Attack Suadron wheel bays #72042, Attack Squadron horizontal stabilizer #72034, Attack Squadron kolesa #72142. Resin sedež Quickboost mi je ostal še od dvoseda F-16D QB72087. Dva seta pa sta ista kot pri grškem: Eduard plehci #73508 in pitot cev Master AM-72-008.

Maketa je pobarvana z MPR barvami. O njihovi kvaliteti ni potrebno izgubljati besed. Nalepke so Model Alliance decals iz serije Arctic Tigers Part 2 MA-72164 (tri različna letala). Odlično narejene in točne. Tako bi morale izgledati vse nalepke. Pa še zelo lepa navodila so priložena.

Kaj reči za konec kot to, da ima Tamiya daleč najboljši F-16C block 50 v merilu 1:72 in zato vreden vsakega centa.

 

1. 8. 20

Hawker Siddeley Buccaneer S.50








Hawker Siddeley Buccaneer S.50, Airfix A06021, 1:72, G-2-1, 24. Squadron, SAAF 197n
Južna Afrika je leta 1965 prejela 16 Buccanner S. Mk 50, ki so bili v bistvu model S.2. Enega so izgubili že v preletu iz VB. Na začetku so se v nekaj detajlih razlikovali od britanskih letal. Imeli so po dve pitotovi cevi (na vsaki strani kril po eno). Pa tudi možnost vzleta z dodatnimi raketnimi motorji je bila njihova posebnost. V začetku osemdesetih so jih posodobili. Do leta 1991 je »preživelo« le 6 letal, ko so tudi ta umaknili iz uporabe.
Airfix maketa v 1:72 je izšla leta 2019 zato gre za sodobno zasnovo, ki jo od tega proizvajalca poznamo že nekaj let. Plastika je modro-siva in mehkejša od konkurence (hasegawa, tamiya). Detajli so lepi in točni. Paneli pa prav nič preveliki in pregloboki. Tudi sestavljanje je enostavno, zato boste prihranili pri kitu. Veselijo nekatere enostavne in zanimive rešitve, ki jih nisem vajen pri drugih proizvajalcih maket. Sam sem imel le nekaj manjših problemov pri spajanju sprednjega in zadnjega dela okoli motorjev.
Moji dodatki pri sestavljanju so več ali manj znana klasika: Eduard plehci #73694, maske Eduard CX556, kolesa iz smole ResKit RS72-0127 in pitotova cev (dve) Master AM-72-081. Levi motor in odprt njegov zgornji pokrov je samogradnja.
Tudi tokrat so pri barvanju prevladovale MRP (zgoraj dark sea grey in P.R.U. blue spodaj). Nalepke Xtradecal X72307. Servisni napisi pa so kar tisti iz škatle. Nekateri so tako drobni, da je težko delati z njimi.
Končno smo dobili spodoben Buccaneer v 1:72. Na začetku sicer samo pozno verzijo S.2. Kasneje pa pride na trg tudi zgodnji S.1. Tega se že veselim. Pa tudi S.2 ni moj zadnji. To pa pove, kako zadovoljen sem z rezultatom. Toplo priporočam.



1. 7. 20

SAAB AJ37 Viggen







SAAB AJ37 Viggen, Special Hobby SH72411A, 1:72, 7-62, 37062, F7 Wing, Satenas 1990, Švedska
Viggen AJ37 je prva verzija, ki je prišla v uporabo leta 1973 in to najprej v Wing F7. Kasneje so jih dobile še ostale enote. Švedi so ga poimenovali Attack-Viggen. Vsega skupaj so imeli 106 letal.
Special Hobby je naredil orodje viggna v kooperaciji s švedskim Tarangusom. Obe firmi ponujata praktično vse verzije tega letala. Zelo ugoden nakup je duo pack, ki poleg dveh maket (enoseda in dvoseda) vsebuje odlično knjigo založnika HMH Piblications - #007. Vsaka verzija makete vsebuje nalepke za 3 letala.
Plastika je odlično narejena. Veselijo točni in lepi detajli. Praktično nič ne manjka. Sestavlja se brez najmanjšega problema. Končno smo le dobili vrhunsko osnovo za Viggna v 1:72. Sam sem dokupil še par dodatkov: CMK Cockpit Set #7223 iz poliuretanske smole, kolesa CMK Q72345, CMK Trust Reverser Q72343, Special Hobby maske M72002 in Master pitot cev AM-72-056. A tudi brez teh dodatkov je možno narediti vrhunsko maketo.
Viggen brez unikatne in zares zanimive maskirne kamuflaže ni tisto pravo, zato je bila odločitev o barvni shemi enostavna. Pri tem sem uporabil MRP barve, ki so namenjene za to letalo. Kamuflažo zgoraj sem naredil s pomočjo Maestro Models paint mask MAX MMK 7271. Maskiral sem vsako barvo posebej. Bilo je veliko dela, ampak rezultat ni izostal. Nalepke sem uporabil kar iz škatle. So odlične in vsebujejo vse potrebne servisne napise.
Končno je Viggen na moji polici. Zares dolgo sem si ga želel, a ni bilo na trgu dovolj dobre osnove na voljo. Sedaj je tukaj vrhunski Tarangus/Special Hobby. Sledi dvosed, ki je še v mojem dvojnem pakiranju. Zna pa se zgoditi, da bo še kakšen,…


1. 6. 20

IAI Sa'ar







 
 

IAI Sa'ar, Special Hobby SH72345, 1:72, 25, 105. Sqn. »Scorpion«, Hatzor, Izrael 1970
Sa'ar je predelava francoskega Dassault Super Mystere B2. Izraelci so 27 letal (od vsega skupaj nabavljenih 52) predelali tako, da so mu dodali motor J52 iz A-4 Skyhawk. Originalni francoski motor Atar 101G se je namreč veliko kvaril. Od tod tudi nad povprečno velika izguba teh letal. S to nadgradnjo so ga naredili veliko bolj sigurnega in uporabnega. Leta 1976 in 1979 pa so 16 letal prodali v Honduras. Special Hobby je dal na trg SMB2 lansko leto, zato gre za sodobno zasnovo, ki je primerljiva z njihovim Mirage F.1. Pa čeprav sem mnenja, da je slednji marsikje bolje narejen. Vseeno pa je osnova veliko boljša kot tista pri AZ Models. Plastika je siva in lepo vlita. Paneli so ponekod mogoče celo pretirano veliki in globoki, zato me spominjajo na tiste iz novejše Airfix produkcije. Pa to ni nič slabega. Posamezni deli lepo nalegajo. Imel sem le težavo s spajanjem repa na trup. Malo več kita in zadeva je bila rešena. Moram pa opozoriti, da ima Sa'ar v nekaterih podrobnostih drugačen trup kot SMB2. Nekaj od teh proizvajalec makete ni upošteval, zato je potrebna dodelava.
Dodatki: BiG Eduard (plehci #73683, Eduar maske CX548) in resin kolesa ResKit RS72-0114.
Maketa pobarvana  z barvami iz seta MRP-S01 za izraelska letala. V kompletu je 6 barv. Nalepke so iz škatle. Special Hobby slovi po njihovi kvaliteti (natisnjene pri Cartograf), zato tudi tokrat niso razočarale.
Izraelska letala so s svojo unikatno maskirno shemo zelo atraktivna. Sa'ar s svojim nenavadni izpuhom seveda spada v to kategorijo. Priporočam vsem maketarjem z vsaj malo izkušnjami.

Moja maketa SMB2 proizvajalca AZ Models: http://svmalem.blogspot.com/2015/08/dassault-super-mystere-b2.html


1. 5. 20

HMMWV M1114











HMMWV M1114, Dragon #7295, 1:72,
- 06-224, 10. MOTB, misija ISAF, Afganistan 2005
- 10-365, 20. MOTB, KFOR, Kosovo 2004
Leta 2001 je Slovenska vojska kupila prvo serijo M1114. Od takrat naprej jih redno uporabljajo na misijah in vojaških vajah doma in po svetu.
Dragon maketa HMMWV v merilu 1:72 je prvič prišla na trg 2005. Kot je navada pri tem proizvajalcu, so v škatli deli za dve maketi, ker gre za relativno majhno zadevo. Priložene nalepke so samo za ameriška vozila. Plastika je odlično odlita. Zunanjih detajlov kar mrgoli in so zelo lepo narejeni za to merilo. Tudi sestavlja se odlično. Žal pa je notranjost kabine precej špartanska. Še posebej sedeži so premajhni.
Ker ne morem brez kompliciranja, sem tudi tokrat nabavil Eduard plehce za eno vozilo #22116. Nova so tudi kolesa iz smole CMK #2021, ker imajo tista v škatli premajhen premer. Veliko je tudi samogradnje. Sploh notranjost kabine je precej predelana (zaščitna mreža pred radijsko postajo, slušalka s kablom, pasovi,…). Dodelan je tudi sprednji del z mrežo za zaščito sprednjega dela in žarometov. Zadaj pa sem dodal nosilec za rezervo kolo.
Drugo vozilo pa je brez dokupljenih dodatkov. Je pa tudi tukaj precej samogradnje (hladilna mreža na pokrovu motorja, notranjost prtljažnika,…). Sem pa gledal, da je drugačen od prvega in da se ne ponavljam.
Barve so MRP. Pri staranju sem uporabil različne izdelke ProModeller, Tamiya, AK in MIG. Nalepke so naše klubske ZGPMS V72/35-01. So zelo tanke in je potrebno zelo nežno ravnanje z njimi. Žal je tisk kokard zamaknjen. Nekaj sem lahko popravil ročno z barvo. Vsega pa ne.
Vsake toliko časa mi prav prija, da naredim kakšno drugačno maketo kot je vojaški jet. Pri izdelavi obeh M1114 sem zelo užival in to se pozna tudi na izdelkih. Obvezno za ljubitelje slovenskega oklepa.

SVM TEKMA

1. in 2. 6. 2013

Arhiv

Spletni dnevniki

Oznake