CASA C212-200 (SH-89), Special Hobby SH72402, 1:72, 587, SE-KVG, c/n.229, Swedish Coast Guard, Nyköpinkg 1999. Švedska je imela 6 letal CASA C212, ki so jih uporabljali za Obalno stražo in kot lahko transportno letalo. Še enega je uporabljala tudi mornarica. Letalo z registracijo SE-KVG je bil kasneje prodan na Malto. Special Hobby je od leta 2017 do sedaj dal na trg pet različnih pakiranj CASA C212 in enega pri Azur. Torej gre za relativno novo orodje in to se pozna na odliti plastiki. Detajli so lepi in točni. Plastika se zelo dobro prilega in sestavlja. Prozorni deli so kristalno čisti. Dodani so že skromni plehci. Pogrešam edino maske za okna. Te sem torej moral dokupiti: Montex SM72331. Pri izdelavi sem uporabil še plehce NH Detail #A72-069. Pri notranjosti kabine so mi prišli še kako prav. Barval sem z Mr.Paint barvicami. Na koncu sem uporabil še semi gloss lak, da se maketa ne bi preveč svetila. Staranja skoraj ni, ker so na vseh fotografijah prava letala vedno lepo očiščena. Nalepke so odlične narejene pri Cartograf. Kljub temu, da sem imel nalepke za barvne pasove na krilih in stranska okna, pa sem raje naredil svoje maske in vse to pobarval z ab. Malo več dela, a se je izplačalo. Ko sem prvič zagledal SH škatlo z box artom na katerem je bilo švedsko letalo obalne straže, sem si takoj zaželel imeti njegovo maketo v svoji zbirki. Ljubezen na prvi pogled, he, he, he,… Res je lep. Priporočam.

Canadair CL-415, Italeri #1362, 1:72, F-ZBFS, 32, Securite Civile, 50 Ans, La Ferte-Alais 2016, Francija. CL-415 je najboljše letalo za gašenje požarov iz zraka. Uporabljajo ga mnoge sredozemske države in drugod po svetu. Nastal je iz predhodnika CL-215, katere je imela tudi Jugoslavija. Letalo, ki sem upodobil, sem fotografiral na letalskem mitingu v francoskem kraju Cerny južno od Pariza. Uprizoril je krasen prikaz gašenja. Pa še pobarvan je posebno. Edina maketa CL letal v merilu 1:72 je že od leta 1980 na voljo. Naredil ga je Heller. Kasneje ga je večkrat ponatisnil tudi Italeri in tudi Revell. Najprej je bil na trgu CL-215. Kasneje pa so dodali še eno drevesce in nalepke za CL-415. Vendar je ta sprememba le za silo, kajti kar nekaj malenkosti je napačnih. Plastika je bila v mojem primeru rumena in to je primerno za tiste, ki svojih sestavljenih maket ne barvajo. Moti me kovičenje, ki je za to merilo močno pretirano. Mogoče bi bilo za merilo 1:16 Ok, tako pa,… Sestavljanje poteka relativno hitro, ker plastika lepo nalega skupaj. Moraš pa biti pazljiv pri kitanju in brušenju, da ne poškoduješ kovičenje, kar pa vedno ni možno. Notranjost kabine je špartanska, zato sem uporabil dodatke v obliki plehcev: NH Detail A72-010. Kar nekaj uporabnih stvari vsebujejo. Rumena barva je Mr-Paint. Rdeča pa Tamiya. Na koncu maketa zaščitena s pol sijajnim lakom. Nalepke so poglavje za sebe. Že dolgo nisem tako preklinjal, ko sem se jih lotil. So zelo tanke in se hitro zavihajo, če nisi pazljiv. Poleg tega so prevelike za maketo. Moral sem jih rezati in lepiti po delih. Izbočene kovice so dodale še eno težavo več. Dolgotrajno delo je bilo to, kajti trup makete je prekrit z nalepkami. Ponekod so celo v treh plasteh. Nočna mora. Fotografija pravega letala je bila naslovna stran mojega letošnjega stenskega koledarja in hkrati glavni motiv fotografske razstave. Razlog več, da sem sestavil to maketo. Z rezultatom sem še kar zadovoljen, a nikakor ne bi šel delati še enega.

Bell/Boeing MV-22B Osprey, Hasegawa #02121, 1:72, JG-1702, 91702, Camp Kisarazu, MCAS Iwakuni, Japonska 2020. Prvi tuji kupec ospreya izven ZDA je bila Japonska. Prejela je 17 teh zelo zapletenih napol helikopterjev in napol letal. Maketa MV-22B z japonskimi nalepkami je izšla že leta 2014, ko ta država še ni imela nobenega ospreya. Posledično so nalepke popolnoma napačne, ker je proizvajalec predvidel, da bodo pobarvani s klasično mornariško dvobarvno modro shemo in oznako CV-22B. Velika napaka. To moje pakiranje torej spada v kategorijo »What if«. Tudi na plastiki je precej napak. Hasegawa je sicer svojo zmoto s kasnejšimi izdajami popravila, a za mene je bilo to že prepozno. Plastika se sestavlja brez večjih problemov. Moral pa sem kar precej stvari spremeniti ali dodati, da sem dobil japonski MV-22B. Odstranil sem kar nekaj senzorjev, dodal veliko anteno na zgornji del trupa, prav tako žično anteno na trup in še kaj bi se našlo. Tokrat sem imel v pomoč res veliko dodatkov v obliki plehcev in smole. Z njimi sem precej spremenil končni izgled: Eduard plehci #73482, Eduard maske CX364, kolesa iz smole ResKit RS72-0218. Pa še trije seti iz smole proizvajalca Black Dog: motor A72039, zložene elise A72040 in odprti deli hidravlike in senzorjev A72049. Maketa je pobarvana z Mr.Paint barvami. Nalepke pa sem moral dodatno nabaviti. Te so Caracal Models CD72118. Odlično natisnjene pri Cartografu, zato se dela z njimi skoraj idealno. Pogrešam le več servisnih napisov. Gotovi izdelek izgleda zelo atraktivno. Barvna shema je lepša kot ameriška. Poleg tega je odprtih kar nekaj panelov, vidna so tudi odprta vrata s stopničko,… Skratka moja plastična kirurgija je uspela. Sem zadovoljen. In to je bil glavni cilj.

Pilatus PC-9M Hudournik, KP KPM0468, 1:72, 68, L9-68, 641, 15. Brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe, Cerklje ob Krki, julij 2015. Maketa je bila narejena za bivšega vojaškega pilota, ki je bil med prvimi usposobljenimi na slovenskih PC-9A in kasneje PC-9M. Ko je KP napovedal, da bo naredil maketo PC-9 v merilu 1:72, sem bil po eni strani navdušen, a po drugi precej skeptičen, ker dobro poznam izdelke tega češkega proizvajalca. 3D risbe letala so bile navdušujoče. Ko pa sem prvič zagledal plastiko, pa so se moji dvomi o kvaliteti uresničili. Še več. Še slabše, kot sem sprva predvideval. Z eno besedo GROZNO. Plastika je short-run izdelave iz nekega drugega preteklega stoletja. Napak kar mrgoli. Poleg tega nič ne paše skupaj. Kabina primitivna. Lahko bi rekel, da je sploh ni. Sestavljanje zgornjega in spodnjega krila porazna. Še slabše je bilo spajanje trupa s krili. Kitanje, kitanje, kitanje,… Poleg tega je za slovensko verzijo PC-9M precej napak. Manjka kopica drobnarij. Lahko bi še našteval in našteval do onemoglosti. Barval sem z Mr.Paint kombinacijo. Zgoraj MRP-036, MRP-078 in MRP-208. Spodaj MRP-038. Notranjost kabine MRP-353. Nalepke so na nivoju cele makete in so precej pomanjkljive. Manjkajo pasovi, ki pa so v drugih pakiranjih. Manjkajo stranske nalepke v kabini, manjkata serijski številki na pokrovih sprednjega kolesa,… Ne vem, kaj naj še povem o tej maketi. Več ali manj je škoda besed za to. Si tega ta kup nesreče v škatli ne zasluži. Na žalost (ali srečo) je Liksov resin še vedno boljša opcija. KP kompleta pa se izogibaj v velikem loku.

PZL M28B/PT Bryza, Aeroplast #90041, 1:72, 0215, c/n.AJG003-03, 33. Baza Lotnictwa Transportowego, Krzesiny 2013, Poljska. M28 je v bistvu Antonov An-28 licenčno narejen na Poljskem v PZL. Poljsko letalstvo in mornarica sta imeli kar precej teh letal v uporabi. Pravzaprav je večina še vedno tu. Uporabljajo jih za lažje transporte, za padalce in še marsikaj. Skratka delovni stroj. Aeroplast je firma iz Poljske zato niti ne čudi, da so naredili orodje za maketo M28 v merilu 1:72. Sama plastika je siva in mehka, kar mi ne ustreza, ker hitro zarežeš tam, kjer nisi hotel. Sestavlja se z veliko težavo. Tudi »sink marks« kar mrgoli. Sploh na krilih jih je precej. Paneli so veliki in spominjajo na stare Airfix makete. Skratka slab komplet za zanimiv objekt. Na srečo je na trgu kar nekaj dodatkov za izboljšavo te makete. Tako sem uporabil: plehce Part S72-254 (ki so sicer za drugo verzijo Bryza 1R), kolesa iz smole Armory AR AW72044 in maske KV Models #72591. Barvanje je bilo precej težavno zaradi kamuflaže, ki je tudi na spodnji strani letala. Poleg tega je oblika letala takšna, da je vse skupaj še bolj zapleteno. Mr.Paint barve so naredile odličen rezultat. Nalepke so dobro natisnjene, a kaj ko nimajo registrov na listu ampak samo v navodilih. Tako je precej oteženo iskanje predvsem majhnih servisnih napisov. Na mnogih letalskih mitingih sem videval M28. Predvsem transportne verzije v maskirni kamuflaži. In to je glavni razlog, da sem želel imeti maketo tega zanimivega letala na svoji polici. Končno se mi je to uresničilo. Hvala Aeroplast. Samo za izkušene maketarje.

Dornier Do 27A-1, Special Hobby SH72327, 1:72, 55+84, WaSLw 30, Bundesluftwaffe, Penzing 1977. Sredi petdesetih je Nemčija naročila pri Dornierju kar 428 letal Do 27 verzij A in B. Uporabljali so jih vsi rodovi vojske. Zadnjega so upokojili v sedemdesetih. Veliko teh letal pa leti še danes v civilnih rokah. To govori o kvaliteti tega letala. Special Hobby je naredil odlično osnovo za izdelavo makete v merilu 1:72. Detajli so lepi. Nič pomembnega ne manjka. Prozorni deli nalegajo praktično brez lepila na svoje mesto. Kitanja je na splošno malo. Sestavljanje je tako potekalo kot namazano. Ker sem želel maketo malo popestriti, sem dodal dodatke iz smole: CMK #7410 Control surfaces in CMK #7411 Cockpit Set. V veliko pomoč so mi bile tudi maske Peewit M72134, ki so namenjene za zunanje in notranje dele stekel. Barvano s kombinacijo Mr.Paint barvami. V škatli so tri verzije nalepk: nemški Luftwaffe, belgijski in pa španski C 127, ki so ga licenčno izdelovali sami. Nimam pripomb, ker so tanke in točne. Pa še lepijo se odlično. Dornier Do 27 je bila precej redka maketa v merilu 1:72. Kakšne dobre osnove do prihoda SH ni bilo na trgu. Zdaj je vse drugače. Vsekakor ima vsa moja priporočila.

Embraer EMB-121AM Xingu I, Amodel #72364, 1:72, 67, 28F, Marine, 100 Ans 1910-2010, Francija 2014. Francija je konec osemdesetih kupila 30 EMB-121 Xingu za letalstvo in 11 za mornarico. Tako je bila največji uporabnik tega dvomotornega letala. Do danes je v uporabi skupaj še 13 teh letal. Amodel slovi po majhnih serijah maket redkih letal pretežno v merilu 1:72. Tako je bil Xingu v francoskih mornariških barvah narejen le v 450 kosih. Plastika je izdelana v »short run« tehniki. Žal je proizvajalec preveč kompliciral in naredil kopico zelo drobnih delov, ki so bolj kot ne slabo narejeni. Tako je zamudnega čiščenja precej. Vse skupaj se sestavlja še kar solidno. Nisem imel večjih problemov. No, verjetno je razlog za to, da imam veliko izkušenj s podobnimi maketami. Začetnik pa bi se precej mučil in verjetno obupal nad vsem še pred končanjem makete. Ker proizvajalec ni dal mask za prozorne dele v komplet, sem jih kupil posebej: KV Models #72609. Barve so Mr.Paint. Nalepke iz škatle so samo za eno letalo. Ko sem preveril avtentičnost, sem ugotovil, da so zelo točne. Pa tudi lepijo se odlično. Ko sem v Franciji prvič videl to letalo v živo, sem se takoj navdušil nad njim. Od takrat sem jih poslikal že kar nekaj. Tako imam kar precej lastnih fotografij po katerih sem izdeloval maketo. Končni izdelek je zanimiv, da ne rečem atraktiven. A kot sem že omenil, je maketa primerna le izkušene maketarje.

Pilatus PC-12NG, Sova-M SVM-72016, 1:72, PI-04, c/n.1215, TukLLv, Finnish Air Force, Kuopio 2012. Finska je leta 2010 prejela 6 PC-12/47E NG. Uporabljajo jih predvsem za prevoze ljudi in pa za manjše tovore. Na levi strani ima letalo za te namene večja vrata, tako da lahko naloži tovor velikosti EU palete. Sova-M je ukrajinska mini firma, ki izdeluje makete novejših vojaških letal največkrat v merilu 1:72. Gre predvsem za short run plastiko kateri so običajno dodani še plehci in maske za prozorni pokrov kabine. Me je kar presenetilo, kako solidno da ne rečem dobro, je narejen PC-12. Sestavlja se brez večjih problemov. Detajlov je dovolj, pa čeprav bi se lahko bolj potrudili okoli podvozja. Barvanje je bilo enostavno saj gre za enobarvno finsko kamuflažo. Nalepke iz škatle so solidno narejene. Manjkajo pa tiste rumene okoli kljuk vrat in rdeča puščica namesto črne. Zanimivo, da je precej razširjeno letalo kot je PC-12 predvsem na civilnem trgu, tako slabo zastopano v maketarstvu. Tako nam preostane Sova-M (in seveda matični A-Model za civilne verzije), saj je trenutno več ali manj edina dobra izbira v merilu 1:72, če ga želiš imeti v svoji zbirki.