Renault 5 Turbo, Tamiya #24027, 1:24, #9 Ragnotti/Andrie, Rally Monte Carlo 1981. Renault 5 v osnovni verziji Campus je bil moj prvi avto, ki sem ga kupil. Z njim sem se praktično naučil voziti. Turbo verzijo pa sem enkrat videl na neki avtomobilski razstavi v Ljubljani in sem bil takoj očaran nad njegovo eleganco. Izžareval je brutalnost, ki se je na tekmovanjih večkrat dokazala. R5 Turbo je Tamiya prvič dala na trg že 1982. To se seveda pozna, ko odpreš škatlo. Na prvi pogled deluje bolj kot igrača kakor sestavni deli za maketo. Teh je zelo malo. Vse skupaj je precej poenostavljeno. Na drevescu sta tudi voznik in sovoznik. Plastika je trda in dokaj debela. Pravzaprav je vse drugače, kot so današnji standardi. Poleg tega je notranjost za »civilno« verzijo, tako da sem moral vse spremeniti od sedežev do armaturke, gasilnih aparatov, dodatnega kolesa,… Na srečo so na trgu odlični 3D print dodatki USCP U24T073, ki vsebujejo poleg zgoraj naštetega tudi skoraj vsa stekla luči razen zadnjih. Tudi za dodatne meglenke. V pomoč so mi bili še plehci Studio 27 FP24249. Rumena barva je N5-C072 R5 Turbo Yellow, bela ZP-1026 in črna N5-X011. Nalepke v škatli izgledajo OK, a kaj ko manjka nekaj pomembnih detajlov. Najbolj me je motilo to, da ni uradnih rdečih nalepk rally Monte Carlo. Zaradi tega sem se odločil, da uporabim Reji Model set #408, ki vsebuje vse to. Pri sestavljanju mi je bila knjiga Komakai – first Guide 037 v veliko pomoč, saj predstavlja ravno ta avtomobil (zmagovale rally Monte Carlo 1981), katerega maketo sem izdelal. Gotovi izdelek izgleda solidno. Glede na osnovo, pa sem sploh zadovoljen z rezultatom. Tamiya pakiranje je relativno poceni, a če želiš narediti spodobno maketo, moraš vložiti še najmanj enkrat ali dvakrat toliko denarja.

Nissan R390 GT1, Tamiya #24125, 1:24, #21, Brundle/Taylor/Müller, 1997 24 Hours Le Mans. Leta 1997 je Nissan nastopil na LM s tremi dirkalniki v razredu GT1. Martin Brundle je na kvalifikacija postavil najboljši čas. Žal pa se dirka ni razpletla po željah ekipe. Cilj je videl samo en avto, pa še to komaj na dvanajstem mestu. Tamiya je že leto kasneje dala na trg maketo tega zanimivega dirkalnika. Plastika je narejena kot se za tega proizvajalca spodobi – vrhunsko. Število delov je ravno prav. Sestavlja se brez problemov. Pri tem pa sploh ne pogrešaš dodatkov v obliki plehcev ali 3D tiskov. Dokupil sem edino karbonske nalepke Scale Motorsport #1016. Te so namenjene predvsem podvozju. Deloma pa tudi kabini in motornemu prostoru. Ker se skozi zadnje steklo pogonski stroj precej vidi, sem se potrudil in ga dodelal z mnogimi napeljavami, cevmi. Na novo sem tudi naredil zadnje amortizerje in še in še. Rdeča barva je Zero Paints ZP-1003. Črna pa ZP-7101. Slednja je mat ampak to ni pomembno, ker tako ali tako pride na koncu nekaj plasti prozornega gladkega laka. Nalepke so vrhunske. Zelo lepo se dela z njimi, zato tudi nisem imel nobenih omembe vrednih problemov. Zaradi črno-rdeče barvne kombinacije je maketa zelo atraktivna in zanimiva na pogled. Detajliran motor samo še doda piko na i. Toplo priporočam, kajti že iz same osnove je možno z malo truda narediti lepo maketo.

Subaru Impreza WRC 1999, Tamiya #24218, 1:24, Richard Burns, Rally France 1999. Subaru Impreza WRC je bil svoje čase zelo uspešen rally avtomobil. Konkretno ta model se je na tovrstnih tekmah pojavil leta 1997 in takoj požel uspeh zaradi svoje konstrukcije štiri cilindrskega turbo motorja in seveda vrhunskega pogona na vsa štiri kolesa. Tamiya je dala na trg to maketo že leta 1998. Plastika je odlita v posebno modro kovinsko barvo za tiste, ki svojih izdelkov sploh ne barvajo. Sestavlja se odlično, tako kot vse njihove makete iz te serije. Torej večinoma brez kakšnih večjih problemov. Težavo pa sem imel pri prozornem delu (okna), ki je iz enega dela. Nikakor mi ni dobro nalegal v notranji del karoserije. No, to sem rešil z lepilnim trakom in z njim fiksiral stekla na predvideno mesto. Kasneje pa sem jih zalepil še z belim lepilom. Pri sestavljanju sem uporabil plehce MF Zone MFZ-EP247, ki so vsebovali tudi rdeče trakce za varnostne pasove sedežev. Maketa je pobarvana s posebno barvo Mica Blue proizvajalca Zero Paints ZP-1025. Ta je enaka kot tamiya TS-50, ki obstaja samo v spreju. Platišča pa so MRP-153 Gold. Tudi ostale barve so večinoma MRP. Nalepke so tipično tamiya predebele za današnje standarde. To je moja četrta maketa avtomobila v 1:24. Še vedno se učim in počasi napredujem. Subaru Impreza je zelo atraktivna maketa, ko je enkrat gotova. Še posebej zaradi modre kovinske barve, ki je tako značilna za tega proizvajalca avtomobilov. Maketo priporočam vsakemu. Tudi tistim z malo izkušnjami.

Porsche Turbo RSR 934, Tamiya #24328, 1:24, Max Moritz Team 1976. Porsche 911 je za mene najlepši športni avto kdaj koli narejen. Postal je legenda. Skozi vsa ta leta so ga redno predelovali v dirkalne verzije. Ena od teh je tudi model 934 Turbo RSR. Avto je tekmoval v takratni skupini 5 cestno hitrostnih dirk. Tamiya je dala na trg maketo Porsche 934 leta 2013. Kot izkušeni izdelovalec plastike avtomobilov v merilu 1:24 je zaslovela že veliko prej, zato je tudi ta vrhunsko narejen. Plastika je oranžna za tiste, ki svojih izdelanih maket sploh ne barvajo. Oranžna namreč zaradi nemškega sponzorja Jagermeister. Sestavlja se odlično in brez kakršnih problemov. Kot lego kocke. Jaz sem uporabil še del plehcev Renaissance Th24/376. Dodal sem tudi črne pasove sedežev iz blaga. Maketa je pobarvana s posebno Mr.Paint barvo za Jagermeister Porsche MRP-C023. Plstišča pa so MRP-C016 BBS Gold. Nalepke so odlične. Pri poliranju laka sem naredil napako in uničil par njih. Zato sem moral nabaviti nove. To je moja tretja maketa avtomobila v 1:24. Še vedno se učim in napredujem. S Tamiya Porsche Turbo RSR sem že kar zadovoljen. Seveda pa je še prostora za napredovanje veliko. Maketo priporočam vsakemu. Tudi začetnikom.

Toyota Celica GT-Four, Tamiya #24125, 1:24, 1993 Monte-Carlo Rally Winner. Tamiya je kmalu po zmagi Toyote na rally Monte-Carlo '93 dala na trg maketo Celice GT-Four, ki jo je takrat vozil Didier Auriol s sovoznikom Bernard Occelli. V škatli so še nalepke za drugo sestrsko vozilo s finsko posadko. Ta maketa je torej stara že preko 30 let, ampak to se ji prav nič ne pozna. Še vedno je najboljša opcija za to vozilo. Plastika (v beli in temno sivi barvi) je odlično odlita. Detajlov je dovolj. Prozorni plastični deli so kristalno čisti. Tudi sestavlja se zelo enostavno. Pravzaprav nisem našel nobene večje napake. Zelo sem užival pri sestavljanju in to brez kakšnih dokupljenih dodatkov. Lahko rečem, da je maketa sestavljena iz škatle, če ne upoštevam, da sem v samogradnji naredil mrežo za hladilnik, mrežo za motor zgoraj in nekaj podrobnosti v notranjosti vozila. Barval sem z Mr.Paint barvicami. Najprej sivi primer in po finem brušenju še beli. Malo sem si otežil delo s tem, da sem rdeče in zelene dele barval namesto, da bi uporabil nalepke. V ta namen sem si naredil lastne maske, tako da sem prekopiral nalepke na maskirni samolepilni papir. Na koncu barvanje in po lepljenju ostalih nalepk, sem celo vozilo spoliral s tremi Tamiya Compound polirnimi pastami. To je 400. maketa po vrsti v moji novejši zgodovini maketarjenja. Za čas otroštva je bilo narejenih še več, a teh nisem štel, ker se niso ohranile. Želel sem, da bo »slavnostna« maketa nekaj posebnega, da ne bo letalo ali vojaško vozilo. Zdaj pa grem naprej: 401, 402, 403,….

 Tamiya 1/72

Mitshubishi A6M3 typ32,ZERO,"Hamp" seriska številka3030
petty officer 1st.class Kazuo Tsunoda ,2nd Air group 26.8.1942
Buna New Guinea .

Lockheed Martin F-16C Block 50, Tamiya #60788, 1:72, 93-0677, 192. Filo, NATO Tiger Meet 2007