8. 4. 13

McDonnell Douglas RF-4E


1. Prikazal bom delavnico sestavljanja Revellovega RF-4E v 1:72. Razlog za izbiro ta, da je maketa ena boljših v tem merilu. Če upoštevamo ceno in kvaliteto, potem pa je sploh nesporni zmagovalec (vse to pravijo drugi - jaz bom svoje mnenje povedal na koncu). Pa še zelo pogosta je na policah naših prodajnih centrov.
Prikazal bom tudi nekaj trikov in nasvetov, ki bodo namenjeni predvsem manj izkušenim maketarjem.

2. Kar nekaj bo plehovja – Big Eduard skupaj z maskami. Smolnata bodo kolesa True Details, zakrilca Paragon in Airesov komplet kolesnih prostorov. Za referenco pa mi bo odlična knjiga iz serije F-40 o nemškem RF-4E avtorja, ki je bil tudi sam del te enote. Poslikana so praktično vsa letala, ki so služila v tem obdobju (po prebarvanju na Norm 83A/B).

3. Ko sem odprl škatlo, me je čakalo prvo negativno presenečenje. Plastika je temno zelena in so zaradi tega detajli manj vidni. Viška plastike je precej – čiščenja bo kar nekaj. Ponekod se že vidijo sledovi uničenega orodja. Predvsem je to moteče na smernem krmilu in še kje. Kot višek vsega pa so prozorni deli, ki so praktično neuporabni – dvomim, da se bo dalo še kaj popraviti/pobrusiti. Ej, ej, Revell. Kaj počneš s sicer odličnim orodjem. Kako površno narejeno. Začelo se je torej zelo slabo. Upam, da bo v nadaljevanju bolje.

4. Nekaj različnih rezil/skalpelov:
1 – »X« ročaj skupaj z zaščito rezila. Zelo uporabno. Prednost X ročaja je v hitri in enostavni menjavi rezil
2 – Medicinski »ploščati« ročaj
3 – V X ročaj lahko vpnemo tudi manjše svedre
4 – Klasično #11 rezilo – na prodaj občasno tudi v MT
5 – Medicinsko #11 rezilo – na prodaj v naših lekarnah
6 – #10A rezilo
7 – Medicinski skalpel #10
8 – Pakiranja medicinskih rezil so lahko po en kos pa tja do 100 v kompletu
9 – Za podlogo priporočam posebno zaščitno ploščo (cutting mate), ki ima v sredini trši del, da jo nož ne prereže. Izredno uporabno tudi zato, ker ima narisano centimetrsko mrežo, razne kote,…

5. Vse se začne z odstranjevanjem uporabne plastike od drevesca. Najbolj uporabne so manjše klešče. Pomembno je, da ne odrežete preblizu, da ne poškodujete dela, ki ga potrebujete. Kasneje to odvečno plastiko odstranite s skalpelom in brusilnim papirjem.
Nekateri barvajo manjše delce kar na drevescu in jih lepijo pobarvane. Sam imam raje drugačno tehniko. Barvam jih šele takrat, ko so že nalepljeni na pravem mestu. To pa predvsem iz razloga, ker so ti večkrat enake barve kot okolica (pokrovi podvozja, razne antene,...) in so lahko barvani istočasno.


6. Kolesni prostori so nujni zamenjave s smolo. Revellovi (levo) so preplitki in z malo detajli.

7. Razne ščipalke so zelo primerne za stiskanje po lepljenju. Namesto njih včasih uporabljam samolepilni trak, ki ne sme biti elastičen (Scotch,…).

8. Prostor za zračne zavore sem izrezal tako, da sem povrtal luknjice okoli meje in jih odrezal z nožem. Levo so še luknjice, desno pa je že gotov.

9. Pri spajanju trupa in kitanju/brušenju zgornjega dela, so se izgubile okrogle zareze. Kot nadomestek sem nalepil plehce. Druga možnost bi bila graviranje.

10. V nosni konus sem vstavil svinec v slučaju, da bi maketo vleklo na rep. To je zelo pogosto napaka pri maketah letal s tovrstnim podvozjem (nosno kolo).

11. Uff. Pri spajanju trupa s krili je zazijala lepa špranja. Na eni strani milimeter. Na drugi celo več. Potrebno bo vstaviti PS ploščice. Za ta namen uporabljam Evergreen profile različnih velikosti in debelin.

12. Notranjost kabine je zaenkrat gotova. Manjkajo še okvirji na steklih in nekaj malenkosti.

13. Tudi sedeža sta pripravljena za montažo. Bosta pa dobila mesto v letalu šele čisto na koncu. Sta pa kombinacija Revellove plastike (odlična) in Eduardovih plehcev.

14. Izpuha sta enostavna, a mislim, da bosta izgledala kar prepričljivo ob ustreznem barvanju in staranju.

15. O (ne)ustreznosti Revellovih prozornih delov (šipc) smo že nekaj debatirali. Odločil sem se, da jih zamenjam za prastari Italeri/Esci komplet, ki je precej boljši in točen. Pa še pri sprednji šipci lahko pilot vidi naprej, kar pri Revellu ni mogoče (???).

16. Zgornji del smernega krmila je premajhen za milimeter. To se mi ne zdi toliko pomembno, zato tega tudi ne bom popravljal. Še posebej, ker je zunanja oblika točna.

17. Tako. Sestavljanje večjih delov je gotovo. Sedaj me čaka še lepljenje podvozja, šipc, nosilcev,…

18. Pred barvanjem vsako maketo temeljito operem z alkoholom, da jo razmastim. S tem se bo primer bolje prijel na podlago. Seveda pa moram paziti, da se ne dotikam že pobarvanih delov, ker bi jih lahko zbrisal.

19. Humbrol primer #1 je že na maketi. Pokazal bo na napake, ki sem jih prej spregledal in pokril manjše raze, sledove prstov,… Sušil se bo kakšne 4 ure. Lahko uporabite tudi kakšen drug primer kot so: Tamiya, Mr. Surfacer,... vsak proizvajalec barv ima svojega.
Zračni zavori sem zasilno prilepil nazaj, da se bosta barvali skupaj z maketo. Šele na koncu ju bom od znotraj prebarval v rdečo.

20. V pomoč pri sestavljanju in barvanju mi je bil odličen »okolihodec« iz SAMI Vol.11 #2. Priporočam, da si pred sestavljanjem vsake makete pripravite in pregledate čimveč slikovnega in tekstovnega materiala na to temo.

21. Predsenčenje s Tamiya črnim akrilom je pri mojih maketah zadnje čase že kar pravilo. Sicer bo to prišlo do izraza le pri svetlejše zeleni. Pri temnejši manj. Pri črni pa seveda nič.

22. Alclad II Dark Aluminium ALC 103 tam kjer so zaščitni paneli zaradi izpušnih plinov in visoke temperature. Na koncu kompletnega barvanja sledi še staranje s Tamiya Smoke akrilom, da bo izgledalo precej umazano (sajasto).

23. Za lažje barvanje sem se pripravil sheme s pogledi z vseh strani. Ker bom delal izključno po fotografijah (okoli 20 jih imam za to letalo), je to skoraj nujno potrebno.

24. Prvo barvanje je z najsvetlejšo barvo Olivgrun – Gunze akril.

25. Naslednja barva je Dark green. Tudi ta je Gunze. Večbarvna kamuflaža je izvedena s pomočjo UHU Patafix samolepilnim plastelinom. Naredimo jo tako, da si navaljamo majhne svaljke, jih prilepimo na maketo tam, kjer se konča ena barva in začne druga. Prazen prostor med svaljki stare barve zapolnimo z samolepilnim trakom ali maskirno tekočino (Maskol ali kaj podobnega).

26. Levo je Revellovo kolo in desno True details iz smole (v primerju). Razlika je očitna kljub dejstvu, da je prvi narejen solidno in že ima spodaj defornirano gumo zaradi pritiska teže. Zelo slabo pa so vidne tri zareze po obodu gume, ki so tako tipične za Phantoma.

27. Tretja in hkrati zadnja barva kamuflaže je Shwarzgrau. Uporabil sem lak Xtracolor X505 Tyre black. Kot alternativa bi lahko bila tudi Revellova 9.

28. Barvanje večjih površin je gotovo. Ko sem odstranil maskirni trak, se je pokazala lepa kamuflaža brez večjih napak. Popravljanje torej ne bo potrebno.

29. Barvanja z AB še ni konec. Najprej podvozje, notranjost kolesnih prostorov in zračnih zavor v belo – s Tamiya akril. Z maskiranjem je bilo kar precej dela. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je od kvalitete maskiranja odvisen rezultat barvanje. Boljše ko bo izvedeno, manj bo kasnejšega popravljanja.

30. Tamiya Smoke akril »pričara« umazanost od izpušnih plinov. Seveda to še ni konec umazanije. Sledi še akrilni prahec, ki bo poudaril panele, kovice.

31. V rdečo (Tamiya akril) notranjo stran zavor, trupna pokrova, hidravlična cilindra in zaščitna pokrova za vstopnika zraka motorjev. Prav tako sem pobarval lepilni trak, ki ga bom kasneje uporabil za zaščito cilindov in anten skupaj z Remove before flight trakci.

32. Barvanje je končano. Dodatne rezervoarje, izpuhe motorjev, pokrove kabin, sedeža in še nekaj malenkosti bom montiral šele čisto na koncu. Po končnem lakiranju.

33. In še z zgornje strani. Pozor na različni barvni sijaj od matt do satin. Brez panike. Ta razlika bo izginila s prvim slojem Glanzer (Future) laka še pred lepljenjem nalepk.

34. Nalepke so iz odlične serije Icarus decals, ki pokriva grško vojaško letalstvo. Praktično je mogoče narediti vse verzije Phantomov, ki so bili ali so še v tem letalstvu.

35. Pred lepljenjem z AB nanesem več plasti Glanzerja. Še posebej takrat, ko sem barval z mat barvami. To pa zato, da dobim čimbolj gladko površino. Nalepke namreč bolje primejo na takšno površino.

36. Velikokrat je potrebno nalepke omehčati s posebno tekočino, da se bolje primejo na podlago in lepo uležejo v zareze panelov,… Včasih je potrebno postopek ponoviti večkrat zapored.

37. Ko je nalepka še mokra od mehčalca, jo je priporočljivo segreti s fenom, da se na hitro osuši in zleze nazaj v prvotno obliko. Še tako trdovratna nalepka se bo prej ko slej vdala.

38.  Nalepke so na svojem mestu. Pred naslednjimi postopki sem z AB ponovno nanesel nekaj tankih plasti Glanzerja. S tem so nalepke zaščitene.

39. Še zadnje dejanje z AB – satin (pol svetleč) lak. Sedaj sledi še lepljenje manjših delov in zadeva bo gotova.

40. McDonnell Douglas RF-4E Phantom II, 1:72, Revell #04313; 7529, Hellenic Air Force, 110. Wing, 348. Tactical Reconnaisance Squadron »Eyes«, Larisa, 1998, ex Luftwaffe 35+82 No.4187.

41. Hmmm, tale zadeva sploh ni tako majhna. Kar precej je večja od moje dlani.

42. Za zaključek naj povem, da sem večinoma užival v izdelavi te makete. In s končnim rezultatom sem zadovoljen. Vse tiste težave in težavice, ki so me spremljale med delom, so že zdavnaj pozabljene.
Priporočam to maketo slehernemu. Če je možno, pa si jo prej oglejte, kajti razlike med odlitki so od škatle do škatle res očitne.

2 komentarji:

bine logar pravi ...

Super prispevek Silvo

silvopst pravi ...

Hvala Bine. Ob priliki sledi še delavnica izdelava makete iz smole (resina)

SVM TEKMA

1. in 2. 6. 2013

Arhiv

Spletni dnevniki

Oznake