Toyota Celica GT-Four, Tamiya #24125, 1:24, 1993 Monte-Carlo Rally Winner. Tamiya je kmalu po zmagi Toyote na rally Monte-Carlo '93 dala na trg maketo Celice GT-Four, ki jo je takrat vozil Didier Auriol s sovoznikom Bernard Occelli. V škatli so še nalepke za drugo sestrsko vozilo s finsko posadko. Ta maketa je torej stara že preko 30 let, ampak to se ji prav nič ne pozna. Še vedno je najboljša opcija za to vozilo. Plastika (v beli in temno sivi barvi) je odlično odlita. Detajlov je dovolj. Prozorni plastični deli so kristalno čisti. Tudi sestavlja se zelo enostavno. Pravzaprav nisem našel nobene večje napake. Zelo sem užival pri sestavljanju in to brez kakšnih dokupljenih dodatkov. Lahko rečem, da je maketa sestavljena iz škatle, če ne upoštevam, da sem v samogradnji naredil mrežo za hladilnik, mrežo za motor zgoraj in nekaj podrobnosti v notranjosti vozila. Barval sem z Mr.Paint barvicami. Najprej sivi primer in po finem brušenju še beli. Malo sem si otežil delo s tem, da sem rdeče in zelene dele barval namesto, da bi uporabil nalepke. V ta namen sem si naredil lastne maske, tako da sem prekopiral nalepke na maskirni samolepilni papir. Na koncu barvanje in po lepljenju ostalih nalepk, sem celo vozilo spoliral s tremi Tamiya Compound polirnimi pastami. To je 400. maketa po vrsti v moji novejši zgodovini maketarjenja. Za čas otroštva je bilo narejenih še več, a teh nisem štel, ker se niso ohranile. Želel sem, da bo »slavnostna« maketa nekaj posebnega, da ne bo letalo ali vojaško vozilo. Zdaj pa grem naprej: 401, 402, 403,….

PZL M28B/PT Bryza, Aeroplast #90041, 1:72, 0215, c/n.AJG003-03, 33. Baza Lotnictwa Transportowego, Krzesiny 2013, Poljska. M28 je v bistvu Antonov An-28 licenčno narejen na Poljskem v PZL. Poljsko letalstvo in mornarica sta imeli kar precej teh letal v uporabi. Pravzaprav je večina še vedno tu. Uporabljajo jih za lažje transporte, za padalce in še marsikaj. Skratka delovni stroj. Aeroplast je firma iz Poljske zato niti ne čudi, da so naredili orodje za maketo M28 v merilu 1:72. Sama plastika je siva in mehka, kar mi ne ustreza, ker hitro zarežeš tam, kjer nisi hotel. Sestavlja se z veliko težavo. Tudi »sink marks« kar mrgoli. Sploh na krilih jih je precej. Paneli so veliki in spominjajo na stare Airfix makete. Skratka slab komplet za zanimiv objekt. Na srečo je na trgu kar nekaj dodatkov za izboljšavo te makete. Tako sem uporabil: plehce Part S72-254 (ki so sicer za drugo verzijo Bryza 1R), kolesa iz smole Armory AR AW72044 in maske KV Models #72591. Barvanje je bilo precej težavno zaradi kamuflaže, ki je tudi na spodnji strani letala. Poleg tega je oblika letala takšna, da je vse skupaj še bolj zapleteno. Mr.Paint barve so naredile odličen rezultat. Nalepke so dobro natisnjene, a kaj ko nimajo registrov na listu ampak samo v navodilih. Tako je precej oteženo iskanje predvsem majhnih servisnih napisov. Na mnogih letalskih mitingih sem videval M28. Predvsem transportne verzije v maskirni kamuflaži. In to je glavni razlog, da sem želel imeti maketo tega zanimivega letala na svoji polici. Končno se mi je to uresničilo. Hvala Aeroplast. Samo za izkušene maketarje.

Dassault Falcon 50M Surmar, Sova-M SVM-72015, 1:72, 30, 24F, Francija. Falcon 50 je za mene najlepše poslovno letalo. Francija ga je uporabljala v letalstvu in mornarici. Slednja še vedno ima aktivna 4 posodobljena 50MI. Tudi italijanska vojska uporablja 2 letali za VIP prevoze. Sova-M je maloserijski izdelovalec maket v »short run« tehniki. Slovijo po tem, da izdelujejo zanimive makete, ki jih ne ponuja nihče drug. Prevladujejo predvsem poslovna letala. Žal pa je plastika precej osnovna. Včasih ponudijo v kompletu tudi plehce. Maske pa so bolj redke. Jaz sem imel z mojih falconom precej dela. Kita je šlo precej. Posledično pa mnogo brušenja in prilagajanja. Skratka katastrofa. Če ne bi imel toliko izkušenj s tovrstnimi maketami, bi že zdavnaj obupal. Na srečo sem uporabil nekaj dodatkov, da sem izboljšal končni izgled: Mini World A72 66 za air intake, pitots in antennas, maske KV Models #72687 in pa plahce NH Detail A72-072. Barvna shema francoskih mornariških 50M je enostavna. Bela barva po celem letalu in črna črta po bokih. Spet sem uporabil Mr.Paint barve. Nalepke so dobre. So tanke, a prav zaradi tega rade hitro počijo, se raztrgajo. Kljub obilici dela in zajebancije, je nastala lepa maketa. Na koncu se niti ne vidi, koliko truda je bilo vloženega. Primerno samo za zelo izkušene maketarje.

AMX Ghibli ACOL, Italeri #1460, 1:72, 51-43, MM7178, 51° Stormo, Black Cats Task Group, ISAF Mission, Herat AB, Afganistan 2011. Ghibli je nastal s sodelovanjem Italijanov in brazilskega Embraer. Posledica pa, da sta obe vojaški letalstvi naročili kar lepo število teh lahkih lovcev/jurišnikov. Italijanski se počasi umikajo v pokoj. Le še nekaj jih leti v 51° Stormu. Nadomešča ga eurofighter. Italerijeva nova izdanja so precej redka zadnje čase, zato smo lahko veseli vsakega svežega izdelka. AMX v 1:72 je bil napovedan že precej časa. Končno je le tu. Ampak ne morem se znebiti občutka, da bi ga lahko Italeri naredil bolje. Saj sestavlja se lepo in gladko. Tudi detajlov je kar nekaj. Plastika je temnejše sive barve, kar je že skoraj standard v današnjih časih. Moti me, da ponekod na zgornji strani letala kar »zmanjka« panelov. Kabina je osnovna. Pogrešam pa nalepke za obe stranici kokpita. Kolesa sem zamenjal s Clear Prop resin setom CPA72093. Tudi maske so istega proizvajalca CPA72095. Še en dodatek je bil uporabljen in to Master NATO refueling probe AM-72-018. Barvano z MRP-95 Modern Italian Sky Grey FS 36280. Nalepke so najboljši del tega seta. Res nimam pripomb. Škoda le, da ni v ponudbi še kakšna bolj pisana različica, ampak samo klasično sive. Končno je tukaj AMX v 1:72. Dolgo sem čakal spodobno maketo. Italeri se je potrudil in je zunaj že dvosedi AMX-T. Vsekakor bom nabavil tudi tega. To pa pove vse o kvaliteti tega seta.

UH-60J(SP) Rescue Hawk, Hasegawa #02375, 1:72, 592, 18-4592, JASDF Air Rescue Wing 2014. Leta 1990 je Japonska prejela prve od 40 naročenih UH-60J. Prejemali so jih vse do 2005. Zaradi tega se helikopterji med sabo razlikujejo v opremi. Nekateri imajo cev za tankanje goriva v zraku, drugi spet ne. Prvi dobavljeni so bili pobarvani v beli in oranžni barvni kombinaciji. Kasneje so vsi dobili dvobarvno modro morsko kamuflažo. Hasegawa je Sikorsky UH-60A v 1:72 prvič dala na trg že davnega leta 1985. To se pozna tudi na plastiki, saj je detajlov bolj malo. UH-1J, ki sem ga delal jaz, pa je iz leta 2021. Vendar gre tukaj le za nove nalepke. Na srečo so v pakiranju tudi plehci za razne antene. Kaj več pa ne. Sestavlja se kar solidno. Notranjost je seveda precej špartanska, zato sem moral uporabiti dodatne plehce Bilek PB033 narejene pri Eduard. V veliko pomoč so mi bili resin dodatki Armycast M&M AC72012 engine set in AC72020 upgrade set. Zamenjal sem tudi kolesa ResKit RS72-0044. Maske za prozorne dele sem večinoma naredil sam kljub dejstvu, da sem imel KV Models set #72296. Barvna kombinacija Mr.Paint je pri meni že znana, saj sem jo uporabil pri japonskem RF-4J in F-2A. Gre za set dveh barv, ki sta skupaj v kompletu s številko MRP-0295. Nalepke so sicer kar točne, a je z njimi kar precej dela. Lahko rečem, da so tipične za tega proizvajalca maket. Ta modra »Sea camouflage« pri japonskih letalih in helikopterjih me je vedno privlačila. Pa UH-60 tudi še nisem imel v svoji zbirki, tako da je bila odločitev kar enostavna. Je pa res, da je bilo precej dela, da sem prišel do končnega rezultata.

Dornier Do 27A-1, Special Hobby SH72327, 1:72, 55+84, WaSLw 30, Bundesluftwaffe, Penzing 1977. Sredi petdesetih je Nemčija naročila pri Dornierju kar 428 letal Do 27 verzij A in B. Uporabljali so jih vsi rodovi vojske. Zadnjega so upokojili v sedemdesetih. Veliko teh letal pa leti še danes v civilnih rokah. To govori o kvaliteti tega letala. Special Hobby je naredil odlično osnovo za izdelavo makete v merilu 1:72. Detajli so lepi. Nič pomembnega ne manjka. Prozorni deli nalegajo praktično brez lepila na svoje mesto. Kitanja je na splošno malo. Sestavljanje je tako potekalo kot namazano. Ker sem želel maketo malo popestriti, sem dodal dodatke iz smole: CMK #7410 Control surfaces in CMK #7411 Cockpit Set. V veliko pomoč so mi bile tudi maske Peewit M72134, ki so namenjene za zunanje in notranje dele stekel. Barvano s kombinacijo Mr.Paint barvami. V škatli so tri verzije nalepk: nemški Luftwaffe, belgijski in pa španski C 127, ki so ga licenčno izdelovali sami. Nimam pripomb, ker so tanke in točne. Pa še lepijo se odlično. Dornier Do 27 je bila precej redka maketa v merilu 1:72. Kakšne dobre osnove do prihoda SH ni bilo na trgu. Zdaj je vse drugače. Vsekakor ima vsa moja priporočila.