Jakovljev Jak-23, Special Hobby SH72242, 1:72, Oficerska Szkola Lotnitcza nr.5, Radom, Polska, 1950s

Jak-23 je iz prve generacije sovjetskih jetov. Še kako se mu poznajo vplivi genialnih konstruktorjev poražene Luftwaffe WW2. Danes je to letalo renovirano in na ogled v Poljskem nacionalnem letalskem muzeju Krakow.

Maketa je tipičen short run, ki smo jih vajeni od Special Hobby oz. MPM kroga proizvajalcev. Prijatelj bi ji rekel Special Horror. No, ni tako hudo. Tudi tovrstne makete so vse bolje narejene. Plastika je sicer tradicionalno siva in mehka. Pohvaliti pa moram lepe detajle, dodani so plehci in deli iz smole. Nič ne manjka, tako da je bilo moje sestavljanje »iz škatle«, kar je zadnje čase velika redkost. Potekalo je brez problemov in relativno hitro. Kabina je zaprta, zato se seveda ne vidi dobro, kako izgleda znotraj.

Več časa mi je vzelo barvanje. Najprej sem pihnil Surfacer 1200. Ko se je posušil, sem popravil nekaj napak in ga dobro spoliral. Sledil je Alclad2 Gloss black base, da sem dobil gladko površino, ki je bila tako pripravljena za Alclad2 kovinske barve: Aluminium, Duraluminium in Jet Exhaust. Zakrilca in ostale krmilne površine pa sem prelepil iz Bare metal folije Matt aluminium.

Nalepke so iz škatle. Maski za serijski številki pa sem uporabil iz Kagero knjige in ju pobarval z rdečo. Na koncu pa sem vse skupaj polakiral z Alclad2 Klear kote gloss, ki je dal vsemu piko na i.

Glede na to, da stane ta maketa okoli 15€, je vsekakor dober nakup, kajti iz vsebine v škatli je možno narediti lepo maketo. Priporočam.

Dornier Dassault Alpha Jet E, Fujimi F-52, 1:72, F-TERC, 9, Patrouille de France, 40eme Anniversaire, Salon-de-Provence 1993
Patrouille de France letos praznujejo 60 letnico obstoja. Od tega Alpha Jet kar 32 let in nič ne kaže, da ga bo v bližnji prihodnosti zamenjalo katero drugo letalo. Sam sem to vojaško akro skupino videl nastopati v živo preko 20 krat in je za mene ena najboljših na svetu.
Fujimijeva maketa je že kar precej v letih in zato daleč od današnjih standardov. Odvečne plastike je kar nekaj. Notranjost kabine je zelo poenostavljena. Navodila so primitivna in nalepke iz škatle neuporabne, ker imajo zamaknjen tisk. Tako je bila odločitev, da nabavim nove zelo enostavna.
Sestavljanje je šlo kar hitro vse do kitanja. Potem pa se je delo upočasnilo, saj sem uporabil skoraj celo malo tubo CA lepila, da sem zapolnil vse špranje,… Ker se notranjost kabine zaradi velikih prozornih površin dobro vidi, sem uporabil Pavlin set iz smole C72093. Veliko malenkosti pa sem moral izdelati v samogradnji, predvsem predelava iz nemške verzije A v letalo francoske akro skupine.
Izdelal sem tudi maske za trobojnico. Barval sem z akrili Akan, ki slovijo kot hitro sušeče in jih je mogoče zelo na tanko nanašati. Nalepke so Model Art 72/046 iz Francije, ki so točne in tanke, zato se z njimi krasno dela.
Končani izdelek izgleda zanimivo, da ne rečem na meji kiča. Takšni so pač Patruille de France. Lahko jim le čestitam in zaželim še na mnoga leta. 

Tokrat vam bom pokazal kratko delavnico, kako se sestavljajo makete iz PU smole (angl. resin). Korak po koraku. Nekaj tehnik je drugačnih kot pri maketah narejenih iz PS plastike in to predvsem tistih v začetni fazi – pri sestavljanju. Pri barvanju in zaključnih delih pa ni veliko razlik. Prikazal bom tudi nekaj osnovnega orodja, kakšen trik in opozoril na nevarnosti pri delu. Tudi barvanje bo pestro z mešanico lakov in akrilov.

1. Torej. Začel bom iz osnove: Supermarine Spitfire LF Mk. IXe, CMR #168, 1:72, ex CAF, operacija Velveta 2, Yugoslavia, Titograd 1948.

Operacija Velveta je bilo kodno ime Izraelcev za prelet na Češkem kupljenih rabljenih Spitov in to preko takratne Jugoslavije do njihove domovine. Titova oblast je zahtevala, da se za ta čas prebarvajo z našimi oznakami. Jugoslavija je sicer podpirala UN embargo proti Izraelu. Po drugi strani pa je temu istemu Izraelu omogočala nakup orožja. Kakšna dvoličnost. Denar je pač sveta vladar.
 

2. Pravo orodje za odstranjevanje uporabnih delov smole od odlitka je vsekakor JLC žagica. Skalpel ni preveč uporaben, ker hitro zareže v mehak material.
 

3. Pri obdelavi smole (posebno pri brušenju) vsekakor priporočam, da se uporablja maska za prah, kajti ta je škodljiv za zdravje. Mislim, da maketarji na splošno premalo pozornosti posvečamo svoji varnosti in zdravju.
 

4. Začel bom s pranjem/čiščenjem smole in fotojedkanih delov (plehcev). To je obvezno opravilo, če ne želite imeti kasneje probleme z oprijemom lepila. Priporočam tudi rahlo brušenje z brusnim papirjem granulacije vsaj 1200 ali več. Za pranje smole uporabljam medicinski alkohol in nitro razredčilo za plehce. Pozor, če so slednji pobarvani, morate biti zelo pazljivi, da ne zbrišete barve, zato razmastite le nepobarvane dele.  Priporočam seveda čopič, ki ne pušča dlak.
 

5. No, tudi pri proizvajalcu CMR brez zračnih mehurčkov, ki nastanejo pri vlivanju smole, na žalost ne gre. Ni jih veliko, a so moteči in na vidnih mestih (označeni s puščico). V luknjice bom zalil sekundno lepilo in ko se bo ta posušil, bom enostavno pobrusil.
 

6. Za delo s fotojedkanimi deli priporočam posebno orodje za krivljenje. Sam uporabljam Etch Mate, s katerim lahko krivim različne oblike. Vsebuje tudi britvico za krivljenje.
 

7. Interior zelena za notranjost kabine. Še enkrat. Pred barvanjem sem vse dele temeljito opral z alkoholom, da se barva kasneje ne bi luščila. Sledi lepljenje majhnih delcev, nato plast glanzerja in na koncu še malce staranja.
 

8. Notranjost kabine je gotova. Malce sem jo izboljšal z drobnimi žičkami. Kaj veliko pa se tako ali tako ne bo videlo, ko bo maketa narejena.
 

9. Pri spajanju trupa je zazijala velika špranja. To je kar pravilo za vse makete iz smole. Žal se temu ni mogoče izogniti. Kar precej lepila bo šlo, da jo bom zalil.
 

10. Za lepljenje in prav tako kitanje uporabljam izključno sekundno lepilo (CA lepilo). Ta ima kar nekaj prednosti, ker hitro suši in se odlično brusi ko je posušen. Za lepljenje pa tako ali tako niso uporabna lepila za PS plastiko, ker ta ne topijo smole.
 

11. Takšni manjkajoči deli so skoraj pravilo pri maketah iz smole (tako kot zračni mehurčki). Vstavil sem na novo narejen manjkajoči del in vse skupaj zalil s sekundnim lepilo.
 

12. Kot sem že omenil, se CA lepilo odlično brusi in je suh trši kot smola. Na trupu se skoraj ne vidi, kje je bilo zlepljeno. Ko bo maketa pobarvana, pa sploh ne.
 

13. Navigacijske lučke bom naredil iz barvne PU smole, ki mi ostala od ulitkov lučk iz seta CMK #7031.
 

14. Najprej odrežem konec krila in s sekundnim lepilom nalepim košček barvne smole.
 

15. Ko se lepilo posuši, obrežem in pobrusim na želeno obliko. Če želim boljši sijaj, namažem lučke s tanko plastjo CA lepila ali pa jih na koncu barvanja nekajkrat operem z Glanzerjem.
 

16. Tako. Lepljenje in brušenje trupa in kril je gotovo. Sedaj sledi graviranje linij, ki so se izgubile pri zadnjem postopku. Naredim tudi nove gravure, če je to potrebno. Idealno orodje za kaj takega je gravurna igla (proizvajalec Squadron iz ZDA). Za daljše ravne linije tudi JLC žagica. Notranjost kabine sem preventivno zaščitil pred prahom in ostalimi smetmi.
 

17.  Za rezanje vakuumiranih prozornih pokrovov kabin so zelo uporabne majhne škarjice. Na srečo proizvajalec makete v svojem pakiranju nudi dve enaki, tako da si lahko privoščim kakšen kiks. Pravzaprav bom rabil kar obe: iz ene bom vzel sprednji in zadnji del, pri drugi pa osrednji del, da bo lahko odprt.
 

18. Dvoje lepil za fiksiranje vakumiranih prozornih delov kabin:

- Levo je tako imenovano »belo lepilo« ali lepilo za les. Proizvajalcev je veliko. Njegova prednost pa ta, da ne pušča sledov in ko se posuši, je povsem prozoren. Primeren je tudi za lepljenje plehcev armaturke na film z inštrumenti.

- Desno pa vsem poznano sekundno lepilo. Jaz uporabljam izključno tega, ker sem mi je do sedaj dokazal za najboljšega. Ni pa primeren za prozorne dele, ki so zaprti – zaprta kabina, ker pri sušenju nastaja bela megla, ki se oprime na stekla. Če je to na notranji strani, je to skoraj nemogoče očistiti. Če je na zunanji, pa seveda to ni noben problem.
 

19. Sestavljanje je končano. Na novo sem naredil pokrov goriva, ki ga prej ni bilo. Prav tako ogledalo, ki sem ga izgubil sploh ne vem kje. Maketo bom sedaj temeljito opral v alkoholu. Še zadnja popravila pred barvanjem.
 

20. Za zaščito »stekel« sem uporabil maskirno tekočino Humbrolov Maskol in to kljub maskam iz samolepilnega traka, ki jih je CMK priložil k maketi. Maskol z zobotrebcem nanesem na površine, ki jih hočem zaščititi pred barvanjem. Ta se hitro posuši in postane skoraj neviden. Čisto na koncu izdelave makete, po končnem lakiranju, bom s skalpelom zarezal okoli mej maskiranja in ga brez problema odstranil s pinceto.
 

21. Nekaj uporabnih pripomočkov pri barvanju z AB (zračni čopič):

1 – Zaščitna maska za dihala. Nujna je tako za lake kot za akrile. Jaz uporabljam respirator Chapman & Smith Ltd tip R300. Priporočam redno menjavanje filtra. Vsako leto je idealno.

2 – Držalo za AB omogoča brezskrbno nalivanje barve,…

3 – Držalo s »krokodilčki« je uporabno za barvanje manjših delov. Včasih vpnem kar celo maketo.
 

22. Še enkrat naj opozorim, da so makete iz smole zelo gladke in je oprijem tako lakov kot akrilov slab. Da kasneje ne bi prišlo do problemov pri maskiranju s samolepilnimi trakovi (da mi ne bi odtrgalo barvo,…), vsako maketo naprej pobarvam s temeljno barvo (primer). Jaz uporabljam Humbrol #1, Mr.Surfacer 1200 ali pa Alclad2 sivi primer (črnega gladkega za Alclad »kovinske« barve). Funkcija temeljne barve je torej ta, da omogoči dober oprijem končne barve. Pa še na napake te opozori, ker se v sivini marsikaj vidi, kar je bilo do sedaj prezrto. Obstajajo tudi temeljne barve, ki imajo funkcijo mikro kita (tekoči kit): Gunze, Alclad2,…
 

23. Predsenčenje (angl. pre-shading) s Tamiya mat črno X-1. Pri tej maketi bo sicer minimalno, skoraj nevidno. Predsenčenje in poudarjanje panelov z akrilnim prahcem (ali washom) bo tvorilo celoto staranja le teh.
 

24. Xtracolor lak Medium Sea Grey spodaj je na svojem mestu. Te barve so v osnovi gladke, zato je nameščanje nalepk precej lažje in ne potrebujejo veliko glanzerja. Slaba stran pa daljše sušenje kot običajno (tudi do 24 ur), zato zadnje čase raje kupujem enake barve v akrilni izvedbi Xtracrylix, ki sušijo zelo hitro. Pa še z vodo se mešajo.

Sicer pa priporočam, da se pripravi barve posvetite malo bolj, ker je od barvanja precej odvisno, kako bo maketa izgledala:

- Dobro preučite nianse barv. Danes v dobi neta to sploh ne bi smel biti večji problem. Še vedno pa velikokrat brez dobrih starih knjig ne gre.

- Barvo je potrebno pred uporabo z AB pripraviti. Skoraj vse tipe bo potrebno predhodno redčiti. V izogib kasnejšim problemom, priporočam le topila, ki jih navaja proizvajalec barve.

- Pritisk na kompresorju naj bo stalen in to ne manjši od 1 bara in ne večji od 2. Jaz delam vedno z 1,5.

- Barvajte čimbolj pravokotno na površino barvanja in šoba pištole naj bo okoli 5cm stran.

- Priporočam več tanjših slojev. Lahko si sledijo eden za drugim, da vmes ne bo potrebno oprati AB.

- Čiščenju AB posvetite veliko pozornosti, ker je od tega odvisna življenjska doba igle, šobe,…. Le dobro očiščen AB bo delal tako kot mora.

- Za pranje AB je veliko različnih kemikalij in topil. Priporočam takšna, ki ne razžirajo tesnil ali kako drugače škodijo (tudi zdravju). Jaz uporabljam za lake »Benzin za čiščenje«. Za akrile pa čistilo za okna – konkretno proizvod celjskega trgovca, ki za minimalno ceno nudi veliko.

Poseben problem so Alclad2 »kovinske« barve. Zaenkrat jih čistim z industrijskim čistilom Tricloretilen.
 

25. Manjše dele barvam z AB posebej.
 

26. Preventivno sem maskiral kompletno spodnjo stran, da mi pri kasnejšem barvanju zgoraj po pomoti ne bi kaj ušlo. Uporabljeni Tamiya samolepilni trakovi. Pozor na desnega (širine 4cm), ki je izredno tanek in zato še bolj uporaben od ostalih.
 

27. Prostoročno narejena kamuflaža zgoraj z Ocean Grey. Zdaj se mora barva posušiti, da bom lahko maskiral za naslednjo barvo.
 

28. Za mehak prehod med kamuflažnimi barvami je zelo primeren UHU Patafix (ali Blue Tac,…). Naredimo svaljke iz plastelina in jih nalepimo na maketo (glej sliko št. 29). Večji ko so ti svaljki, večji bo prehod med barvama. UHU Tac ne pušča sledi na barvi, zato ga brez problema odstranimo.
 

29. UHU Patafix  je nalepljen na maketi. Pripravljena je na barvanje.
 

30. Da zapolnim in zaščitim že pobarvani del, uporabim Tamiya samolepilne trakove. Na koncu levega krila sem del kamuflaže maskiral z Humbrol Maskolom. Tudi to je ena od rešitev. Sam imam raje Tamiyo.
 

31. Xtracrylics akril Dark Green je gotov. Sedaj sledi sušenje in seveda popravilo napak in ročno barvanje detajlov. Priporočam, da večbarvno kamuflažo najprej začnemo s svetlejšo barvo in končamo z najtemnejšo.
 

32. Tako. Zdaj je barvanje gotovo. Prav tako so nalepljeni manjši deli, ki so se barvali posebej. Zdaj je že vidna gotova oblika makete. Bo kar držalo, da je bil tale Spitfire med gršimi s temi prirezanimi krili. Vsekakor pa najgrša devetka (Mk.IX).
 

33. Plast ali dve Glanzerja (Future ali kaj podobnega) pred nalepkami je skoraj obvezena. Ta naredi gladko površino, da se te bolje oprimejo podlage. Lahko ga nanesen z AB ali s čopičem. Pri slednjem je potrebno paziti, da se ne naredijo kapljice.

34. Nalepke so na mestu. Pregovorna kvaliteta čeških nalepk se je tukaj dokazala le delno, zato brez mehčalca  ni šlo. Zgoraj je Microscalov Micro Sol in levo Zgembina »ta huda« za tiste, ki jih prvi ne zmore.

Stencili (servisni napisi) so Tally Ho! #S72016 v katerem sta kompleta za dva aviona in so slabše kvalitete od CMR-ovih kokard. Za zaščito nalepk sem ponovno nanesel nekaj plasti Glanzerja.
 

35. Staranje z akrilnim prahcem se začne s popolnim prekritjem makete z njim. Naj opozorim, da mora biti površina čimbolj gladka za boljši rezultat. Na mat površini se prahec slabše odstrani z makete.

Zatem maketo obrišem z vlažnim papirjem ali krpo, ki ne pušča dlak. Prahec ostane samo v zarezah. Pri tej moji maketi so te neobičajno globoke. Vsekakor preveč za merilo. Čisto drugače je pri »short-run« maketah, kjer so večinoma preplitke.

Na koncu naredim še sledove iz izpuhov in strojnic/topov (na tej maketi jih ni, ker je bil v času preleta brez oborožitve). Velikokrat uporabim kar Taniya smoke X-19 za sledove iz izpuhov in topov. Manjše dele kot so kolesa, dodatni tanki za gorivo, pokrovi koles, vrata,… staram posebej in jih kasneje nalepim na maketo.
 

36. Mat akrilni lak Xtracrylix je nanešen. Zdaj bo potrebno počakati kakšno urico ali dve, da se popolnoma posuši. Potem pa sledi finiširanje: odstranitev Maskola, fiksiranje vratc, pokrova kabine,…

Pozor na s puščico označeni dodatni tank za gorivo, ki izvira od Messerschmitta 109. Čehi so jih po vojni izdelovali za svoja letala (Avia S/CS-199, S/CS-92,…). Izraelci so za prelet do domovine potrebovali ogromno goriva, zato so odstranili vso oborožitev na račun teže goriva.
 

37. Tako. Maketa je končana. V dobrem tednu od začetka do konca. Nekaj sem pridobil s tem, ker so bila krila v enem kosu. Nekaj na račun CA lepila. Nekaj tudi zaradi hitro sušečih akrilov.
 

38. Na pravi podlagi zaživijo maskirne barve.
 

39. In še na roki.

Naj ponovim. To je moj način sestavljanja in sploh ni nujno, da je najboljši. Ta delavnica je bila narejena že pred leti in bi danes marsikaj naredil drugače, mogoče celo bolje. Tudi jaz se iz makete v maketo učim, dopolnjujem in spreminjam tehnike. Sicer pa je CMR-ov spitfire eden boljših v 1:72 merilu. Smola (resin) ima sicer svoje muhe, a v tem primeru je vreden vloženega denarja. Cena je res visoka, a morate upoštevati, da je to maloserijska maketa. Poleg tega pa je v škatli delov za skoraj še eno devetko (razen trupa).