8. 4. 13
McDonnell Douglas RF-4E
1. Prikazal bom delavnico
sestavljanja Revellovega RF-4E v 1:72. Razlog za izbiro ta, da je maketa ena
boljših v tem merilu. Če upoštevamo ceno in kvaliteto, potem pa je sploh
nesporni zmagovalec (vse to pravijo drugi - jaz bom svoje mnenje povedal na
koncu). Pa še zelo pogosta je na policah naših prodajnih centrov.
Prikazal bom tudi nekaj
trikov in nasvetov, ki bodo namenjeni predvsem manj izkušenim maketarjem.
2. Kar nekaj bo plehovja – Big
Eduard skupaj z maskami. Smolnata bodo kolesa True Details, zakrilca Paragon in
Airesov komplet kolesnih prostorov. Za referenco pa mi bo odlična knjiga iz
serije F-40 o nemškem RF-4E avtorja, ki je bil tudi sam del te enote. Poslikana
so praktično vsa letala, ki so služila v tem obdobju (po prebarvanju na Norm
83A/B).
3. Ko sem odprl škatlo, me je
čakalo prvo negativno presenečenje. Plastika je temno zelena in so zaradi tega
detajli manj vidni. Viška plastike je precej – čiščenja bo kar nekaj. Ponekod
se že vidijo sledovi uničenega orodja. Predvsem je to moteče na smernem krmilu
in še kje. Kot višek vsega pa so prozorni deli, ki so praktično neuporabni –
dvomim, da se bo dalo še kaj popraviti/pobrusiti. Ej, ej, Revell. Kaj počneš s sicer
odličnim orodjem. Kako površno narejeno. Začelo se je torej zelo
slabo. Upam, da bo v nadaljevanju bolje.
4. Nekaj različnih rezil/skalpelov:
1 – »X« ročaj skupaj z
zaščito rezila. Zelo uporabno. Prednost X ročaja je v hitri in enostavni
menjavi rezil
2 – Medicinski »ploščati«
ročaj
3 – V X ročaj lahko vpnemo
tudi manjše svedre
4 – Klasično #11 rezilo – na
prodaj občasno tudi v MT
5 – Medicinsko #11 rezilo –
na prodaj v naših lekarnah
6 – #10A rezilo
7 – Medicinski skalpel #10
8 – Pakiranja medicinskih
rezil so lahko po en kos pa tja do 100 v kompletu
9 – Za podlogo priporočam
posebno zaščitno ploščo (cutting mate), ki ima v sredini trši del, da jo nož ne
prereže. Izredno uporabno tudi zato, ker ima narisano centimetrsko mrežo, razne
kote,…
5. Vse se začne z
odstranjevanjem uporabne plastike od drevesca. Najbolj uporabne so manjše
klešče. Pomembno je, da ne odrežete preblizu, da ne poškodujete dela, ki ga
potrebujete. Kasneje to odvečno plastiko odstranite s skalpelom in brusilnim
papirjem.
Nekateri barvajo manjše delce
kar na drevescu in jih lepijo pobarvane. Sam imam raje drugačno tehniko. Barvam
jih šele takrat, ko so že nalepljeni na pravem mestu. To pa predvsem iz
razloga, ker so ti večkrat enake barve kot okolica (pokrovi podvozja, razne
antene,...) in so lahko barvani istočasno.
6. Kolesni prostori so nujni
zamenjave s smolo. Revellovi (levo) so preplitki in z malo detajli.
7. Razne ščipalke so zelo
primerne za stiskanje po lepljenju. Namesto njih včasih uporabljam samolepilni
trak, ki ne sme biti elastičen (Scotch,…).
8. Prostor za zračne zavore
sem izrezal tako, da sem povrtal luknjice okoli meje in jih odrezal z nožem.
Levo so še luknjice, desno pa je že
gotov.
9. Pri spajanju trupa in
kitanju/brušenju zgornjega dela, so se izgubile okrogle zareze. Kot nadomestek
sem nalepil plehce. Druga možnost bi bila graviranje.
10. V nosni konus sem vstavil
svinec v slučaju, da bi maketo vleklo na rep. To je zelo pogosto napaka pri
maketah letal s tovrstnim podvozjem (nosno kolo).
11. Uff. Pri spajanju trupa s
krili je zazijala lepa špranja. Na eni strani milimeter. Na drugi celo več.
Potrebno bo vstaviti PS ploščice. Za ta namen uporabljam Evergreen profile
različnih velikosti in debelin.
12. Notranjost kabine je
zaenkrat gotova. Manjkajo še okvirji na steklih in nekaj malenkosti.
13. Tudi sedeža sta
pripravljena za montažo. Bosta pa dobila mesto v letalu šele čisto na koncu.
Sta pa kombinacija Revellove plastike (odlična) in Eduardovih plehcev.
14. Izpuha sta enostavna, a
mislim, da bosta izgledala kar prepričljivo ob ustreznem barvanju in staranju.
15. O (ne)ustreznosti Revellovih
prozornih delov (šipc) smo že nekaj debatirali. Odločil sem se, da jih zamenjam
za prastari Italeri/Esci komplet, ki je precej boljši in točen. Pa še pri
sprednji šipci lahko pilot vidi naprej, kar pri Revellu ni mogoče (???).
16. Zgornji del smernega
krmila je premajhen za milimeter. To se mi ne zdi toliko pomembno, zato tega
tudi ne bom popravljal. Še posebej, ker je zunanja oblika točna.
17. Tako. Sestavljanje večjih
delov je gotovo. Sedaj me čaka še lepljenje podvozja, šipc, nosilcev,…
18. Pred barvanjem vsako
maketo temeljito operem z alkoholom, da jo razmastim. S tem se bo primer bolje
prijel na podlago. Seveda pa moram paziti, da se ne dotikam že pobarvanih
delov, ker bi jih lahko zbrisal.
19. Humbrol primer #1 je že
na maketi. Pokazal bo na napake, ki sem jih prej spregledal in pokril manjše
raze, sledove prstov,… Sušil se bo kakšne 4 ure. Lahko uporabite tudi kakšen
drug primer kot so: Tamiya, Mr. Surfacer,... vsak proizvajalec barv ima
svojega.
Zračni zavori sem zasilno
prilepil nazaj, da se bosta barvali skupaj z maketo. Šele na koncu ju bom od
znotraj prebarval v rdečo.
20. V pomoč pri sestavljanju
in barvanju mi je bil odličen »okolihodec« iz SAMI Vol.11 #2. Priporočam, da si
pred sestavljanjem vsake makete pripravite in pregledate čimveč slikovnega in
tekstovnega materiala na to temo.
21. Predsenčenje s Tamiya
črnim akrilom je pri mojih maketah zadnje čase že kar pravilo. Sicer bo to
prišlo do izraza le pri svetlejše zeleni. Pri temnejši manj. Pri črni pa seveda
nič.
22. Alclad II Dark Aluminium
ALC 103 tam kjer so zaščitni paneli zaradi izpušnih plinov in visoke
temperature. Na koncu kompletnega barvanja sledi še staranje s Tamiya Smoke
akrilom, da bo izgledalo precej umazano (sajasto).
23. Za lažje barvanje sem se
pripravil sheme s pogledi z vseh strani. Ker bom delal izključno po
fotografijah (okoli 20 jih imam za to letalo), je to skoraj nujno potrebno.
24. Prvo barvanje je z
najsvetlejšo barvo Olivgrun – Gunze akril.
25. Naslednja barva je Dark
green. Tudi ta je Gunze. Večbarvna kamuflaža je izvedena s pomočjo UHU Patafix
samolepilnim plastelinom. Naredimo jo tako, da si navaljamo majhne svaljke, jih
prilepimo na maketo tam, kjer se konča ena barva in začne druga. Prazen prostor
med svaljki stare barve zapolnimo z samolepilnim trakom ali maskirno tekočino
(Maskol ali kaj podobnega).
26. Levo je Revellovo kolo in
desno True details iz smole (v primerju). Razlika je očitna kljub dejstvu, da
je prvi narejen solidno in že ima spodaj defornirano gumo zaradi pritiska teže.
Zelo slabo pa so vidne tri zareze po obodu gume, ki so tako tipične za
Phantoma.
27. Tretja in hkrati zadnja
barva kamuflaže je Shwarzgrau. Uporabil sem lak Xtracolor X505 Tyre black. Kot
alternativa bi lahko bila tudi Revellova 9.
28. Barvanje večjih površin
je gotovo. Ko sem odstranil maskirni trak, se je pokazala lepa kamuflaža brez
večjih napak. Popravljanje torej ne bo potrebno.
29. Barvanja z AB še ni
konec. Najprej podvozje, notranjost kolesnih prostorov in zračnih zavor v belo
– s Tamiya akril. Z maskiranjem je bilo kar precej dela. Verjetno ni potrebno
posebej omenjati, da je od kvalitete maskiranja odvisen rezultat barvanje.
Boljše ko bo izvedeno, manj bo kasnejšega popravljanja.
30. Tamiya Smoke akril
»pričara« umazanost od izpušnih plinov. Seveda to še ni konec umazanije. Sledi
še akrilni prahec, ki bo poudaril panele, kovice.
31. V rdečo (Tamiya akril)
notranjo stran zavor, trupna pokrova, hidravlična cilindra in zaščitna pokrova
za vstopnika zraka motorjev. Prav tako sem pobarval lepilni trak, ki ga bom
kasneje uporabil za zaščito cilindov in anten skupaj z Remove before flight
trakci.
32. Barvanje je končano.
Dodatne rezervoarje, izpuhe motorjev, pokrove kabin, sedeža in še nekaj
malenkosti bom montiral šele čisto na koncu. Po končnem lakiranju.
33. In še z zgornje strani.
Pozor na različni barvni sijaj od matt do satin. Brez panike. Ta razlika bo
izginila s prvim slojem Glanzer (Future) laka še pred lepljenjem nalepk.
34. Nalepke so iz odlične
serije Icarus decals, ki pokriva grško vojaško letalstvo. Praktično je mogoče
narediti vse verzije Phantomov, ki so bili ali so še v tem letalstvu.
35. Pred lepljenjem z AB
nanesem več plasti Glanzerja. Še posebej takrat, ko sem barval z mat barvami.
To pa zato, da dobim čimbolj gladko površino. Nalepke namreč bolje primejo na
takšno površino.
36. Velikokrat je potrebno
nalepke omehčati s posebno tekočino, da se bolje primejo na podlago in lepo
uležejo v zareze panelov,… Včasih je potrebno postopek ponoviti večkrat zapored.
37. Ko je nalepka še mokra od
mehčalca, jo je priporočljivo segreti s fenom, da se na hitro osuši in zleze
nazaj v prvotno obliko. Še tako trdovratna nalepka se bo prej ko slej vdala.
38. Nalepke so na svojem mestu. Pred naslednjimi
postopki sem z AB ponovno nanesel nekaj tankih plasti Glanzerja. S tem so
nalepke zaščitene.
39. Še zadnje dejanje z AB –
satin (pol svetleč) lak. Sedaj sledi še lepljenje manjših delov in zadeva bo gotova.
40. McDonnell Douglas RF-4E
Phantom II, 1:72, Revell #04313; 7529, Hellenic Air Force,
110. Wing, 348. Tactical Reconnaisance Squadron »Eyes«, Larisa, 1998, ex
Luftwaffe 35+82 No.4187.
41. Hmmm, tale zadeva sploh
ni tako majhna. Kar precej je večja od moje dlani.
42. Za zaključek naj povem,
da sem večinoma užival v izdelavi te makete. In s končnim rezultatom sem
zadovoljen. Vse tiste težave in težavice, ki so me spremljale med delom, so že
zdavnaj pozabljene.
Priporočam to maketo
slehernemu. Če je možno, pa si jo prej oglejte, kajti razlike med odlitki so od
škatle do škatle res očitne.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Spletni dnevniki
-
-
Hurricane Mk.I; Finnish Air ForcePred 1 mesecem
.jpg)
.jpg)
2 komentarji:
Super prispevek Silvo
Hvala Bine. Ob priliki sledi še delavnica izdelava makete iz smole (resina)
Objavite komentar