1. 2. 2021

Unimog 1300L 4x4 Krankenwagen

MB Unimog 1300L 4x4 Krankenwagen, ACE #72451, Y-547021, Bundeswehr 2006, Nemčija. JNA in TO sem služil v saniteti, zato so mi zelo pri srcu vozila, ki so povezana s to službo. Unimog 1300L pogosto srečujem na nemških vojaških letališčih in prireditvah Tag der Bundeswehr. Kar precej sem jih že poslikal. Večina je v zeleni barvi. Nekaj pa je tudi maskirnih. Ukrajinski ACE je lansko leto dal na trg short run plastiko za to maketo. Moram takoj reči, da je izvrstno narejena, tako da se skoraj ne pozna, da orodje ni klasično kovinsko. Plastika je siva in dovolj trda. Delov pa je za tako majhno maketo presenetljivo veliko. Šasija je iz več kot 50 delov. Tudi kabina jih nima veliko manj. To pa pomeni, da so nekateri deli tako majhni, da brez lupe ne gre. Se pa lepo sestavlja, tako da ni panike. Kot dodatek je priložen majhen set plehcev (brisalci, nosilci intervencijskih luči, deli za posodi za gorivo, tablici,…). Sam pa sem dodal kar nekaj detajlov, ki jih proizvajalec ni naredil (troblji, vlečni kavelj, bočna smernika na kabini, podaljška blatnikov spredaj, ročke na motornem pokrovu kabine. Pa še kaj bi se našlo. Imam pa pripombe na sestavnico, saj je ta precej enostavna, da ne rečem primitivna. Kamuflaža je narejena prostoročno z AB in MRPaint barvami. Nalepke iz škatle so sicer odlične. Imam pa pripombe na velikost rdečih križev, saj so skoraj vsi premajhni za kakšnih 15%. Kljub vsemu zgoraj naštetemu, ja nastala krasna mala in atraktivna maketa. Priporočam pa jo le tistim, ki imajo izkušnje s tako majhnimi sestavnimi deli, da ne rečem maketarskim mojstrom. Ti ne bodo razočarani. Garantiram.
1. 1. 2021

F-100F Super Sabre

NA F-100F Super Sabre, Trumpeter #1650, 1:72, 3-IX, 56-4009, EC 1/3 Navarre, BA 112, Reims 1960. Francija je imela 12 dvosedov F-100F. Prve so prejeli leta 1958 in so bili v uporabi vse do leta 1979, ko so upokojili zadnja dva. Trumpeter maketa je sedaj stara že okoli 10 let. Ko je prišla na trg, je v marsičem prekašala Esci/Italeri. No danes pa je že malo zastarela, kajti tehnologija gre hitro naprej. Kljub vsemu je še vedno solidna osnova za izdelavo dobre makete. Sestavlja se lepo in hitro. Je pa res, da sem imel nekaj problemov z namestitvijo kopice smolnatih dodatkov (kolesni prostori,…), saj je bilo precej brušenja in prilagajanja. Ampak za to sem si kriv kar sam. Zakaj pa tako kompliciram. Poleg Aires smolnatih dodatkov: #7279 – Wheel Bay, #7236 – Exhaust Nozzle in #7304 kolesa z maskami, sem uporabil še Eduard set #73375 in maske CX276. Priporočam tudi Master pitot cev AM-72-024, ki je precej bolj realistična od plastične v škatli. Tokrat sem prvič uporabil Mr.Paint Fine Surface Primer Silver Metallic, ki je namenjen za barvanje »kovinskih« maket. Odlično se je obnesel, kajti vsi nanosi kovinskih barv (Mr.Paint: Super Silver, Silver, Chrome, Gun Metal in Alclad2: High Seed Silver, Steel, Hot Metal Blue, Burnt Metal), so se dobro prijeli na podlago. Nalepke so Berna Decals BD 72-40. So dobro narejene in točne. Le modra barva na kokardah bi lahko bila malo svetlejša za zgodnje F-100D/F. Makete pobarvane s kovinskimi barvami mi vedno predstavljajo velik izziv za izdelavo. Mislim, da mi je tokrat kar uspelo po zaslugi Mr.Paint. Mojega Trumpeter enoseda F-100D v Danskih barvah si lahko ogledate tukaj: https://svmalem.blogspot.com/2011/03/trumpeter-1649-172-north-american-f.html
1. 12. 2020

Breguet 1050 Alizé ALH

Breguet 1050 Alizé ALH, Azur Frrom FR0030, 1:72, 49, Flottille 6F, BAN Nimes-Garons, September 2000. Alizé je nastal iz Breguet 960 Vultur. Francoska mornarica jih je uporabljala od leta 1959 do 2000 večinoma kot ASW (Anti-Sumarine Warfare). Skupaj je bilo naročenih 87 letal. Večkrat so jih v tem času posodabljali. Zadnja verzija ALH skupaj 15 letal je bila v uporabi od 1996/97 do 2000. Letalo, ki sem naredil, je sodelovalo v akciji Trident (KFOR) na Kosovu leta 1998/99 in je vzletalo z letalonosilke Foch. Azur Froom makete se narejene pri Special Hobby. Alizé je izdelan v »short run« tehnologiji, a je kvaliteta na zavidljivem nivoju. Čiščenja drevesc je zelo malo. Tudi sestavni deli nalegajo lepo skupaj. Praktično nisem imel večjih problemov. Najslabši del je podvozje, ker je preveč poenostavljeno, tako da sem ga moral kar precej spremeniti. Kot dodatke sem uporabil plehce Brengun BRL72197 in maske Montex SM72276. Barve so večinoma Mr.Paint. Nalepke iz škatle. Nisem bil povsem zadovoljen z njimi, ker so zelo tanke in se hitro pretrgajo, če nisi dovolj pazljiv. Velikost in barva pa je OK. Alizé mi je bil vedno zanimivo letalo, zato je bila moja dolgoletna želja imeti njegovo maketo na polici. Zdaj so že nekaj let na trgu vse verzije tega letala in prav mogoče je, da bom izdelal še kakšnega. Je pa maketa primerna le za mojstre z dovolj veliko kilometrino.
1. 11. 2020

Mirage IIIRS

AMD Mirage IIIRS, PJ Production #721028, 1:72, R-2118 »Mata Hari«, 10. Squadron, 1969. Švica je imela poleg Mirage IIIS tudi 18 izvidnikov IIIRS. V začetku so bili nepobarvani – kovinski, a so jih kmalu prebarvali v kamuflažne barve. Leta 1985 so jih posodobili (dodali kanarde,…). Moja maketa pa je še pred to posodobitvijo. Mirage IIIRS so upokojili leta 2002. PJ Prodution maketa je v bistvu avstralski High Planes. Plastika je v osnovi že precej stara (glej mojo recenzijo Mirage 5BR: http://svmalem.blogspot.com/2013/01/mirage-5-br.html Pred leti pa so jo posodobili. Popravili so panele, ki so sedaj tanjši in lepši. PJ Production pa je svojemu pakiranju dodal kup smolnatih dodatkov in nekaj plehcev z lestvijo. Plastika se sestavlja precej komplicirano in je potrebno kar nekaj truda in kita, da izdelek kolikor toliko izgleda lepo. Ker so kolesa napačna, sem jih zamenjal s smolnatimi ResKit RS-72-0029. Za lepši izgled nosu pa je tu še pitot cev Master AM-72-022. Naj povem še to, da sem moral kar nekaj stvari spremeniti, ker sem imel v osnovi francosko verzijo izvidnika, ki se v kar nekaj detajlov razlikuje od švicarskega (nos letala, kolesni prostor spredaj, zadek,… Barval sem: zgoraj MRP-370 in MRP-93, spodaj pa MRP-098. Nalepke so Matterhorn Circle Decals iz Švice, zato o njihovi točnosti ni dvomiti. So pa zelo tanke in potrebujejo le malo vlage, da odstopijo od nosilnega papirja. Če so predolgo v vodi rade razpadejo. Pa tudi srebrijo rade kljub dolgem mehčanju. Sestavil sem že kar nekaj Mirage III različnih verzij. Švicarski so mi bili vedno všeč, ker se v marsikaterem detajlu razlikujejo od drugih. Priporočam le izkušenim maketarjem.
1. 10. 2020

MiG-29AS







MiG-29AS, Trumpeter #01674, 1:72, 2123, 1. Bojova letka Sliač, Slovaška, CIAF Brno 2006

Slovaška je 14 letal (12 MiG-29A in 2 MiG-29UB) predelala na NATO standard in dodala črko S poleg oznake letala. Ta enota je tudi stalni član Tiger Meet grupacije in od tod narisan tiger na vstopnikih zraka za motorja.

Trumpeter je končno naredil solidno maketo sodobnega lovskega letala v merilu 1:72. Za čuda nima veliko napak. Poleg tega se lepo sestavlja. Veselijo tudi lepi detajli. Vsekakor je stoletje daleč od prastarega Italerija.

Tokrat sem spet uporabil kopico dodatkov, ki so še izboljšali končni izgled makete. Eduard: plehci #73541, maske CX433, smola #672091 091 exhaust nozzle in smola #672090 wheels. Ostali dodatki so še: DreamModel pitot cev DM0711 in sedež iz smole DM0303. Na koncu pa še dodatki iz smole Attack Squadron #/2094 za zaprte lopute za zrak zgoraj. To je skoraj obvezno v kolikor delaš maketo letala, ki stoji na letališču.

Kamuflaža je narejena z MRP barvami. Nalepke Kora Decals #72002. So iz enega dela (nosilni film) in zato si primoran posamezne nalepke izrezati pred namakanjem v vodo. Vsak stencil posebej. Kar zamudno. A kvaliteta nalepk odtehta to dodatno delo. Res so odlične in sploh ne potrebujejo mehčanja. So pa navodila za lepljenje tako slaba, da si z njimi ne moreš kaj veliko pomagati. Na srečo imam precej fotk, ki sem jih posnel v Brnu 2006 in 2007, ko je to letalo sodelovalo v letečem programu CIAF (obakrat brez nosilcev orožja).

Končno imamo na trgu solidno osnovo za maketo zgodnjega MiG-29 v merilu 1:72. Priporočam.


1. 9. 2020

F-16C Block 50







Lockheed Martin F-16C Block 50, Tamiya #60788, 1:72, 93-0677, 192. Filo, NATO Tiger Meet 2007

O F-16 je bilo že ogromno napisanega, zato ne bom izgubljal besed. Turki (192. Filo) so reden član NATO Tiger enot, ki se vsako leto zberejo, da naredijo letalsko vajo, ki lahko traja tudi do dva tedna. V ta namen pobarvajo nekaj letal v »tiger« barve. Najlepše pobarvan je posebej nagrajen. Turki so leta 2007 na Norveško v AB Orland na vajo imenovano Arctic Tiger poslali med drugimi tudi dva posebej za to priložnost pobarvana F-16C. En v rdeči kombinaciji in drugi v modri.

O Tamiya maketi sem pisal že v moji recenziji sestavljanja leta 2015, ko sem delal grškega F-16C Block 50: http://svmalem.blogspot.com/2015/01/lockheed-martin-f-16c-block-50.html  Takrat sem imel edino veliko pripombo, da v škatli ni nosilcev orožja, dodatnih rezervoarjev in oborožitve. Tamiya je kmalu to napako z novo izdajo popravila. Vse to je sedaj v škatli tako kot mora biti. Ostala plastika pa je popolnoma enaka, tako da se ne bom ponavljal. 

Redko delam dvakrat enako maketo. Če pa že, pa gledam, da je drugače narejena, z drugimi dodatki,… Tako sem jih tokrat uporabil veliko več kot prvič: Eduard brassin #672045 izpuh, Eduard brassin zavori #672065, Attack Suadron wheel bays #72042, Attack Squadron horizontal stabilizer #72034, Attack Squadron kolesa #72142. Resin sedež Quickboost mi je ostal še od dvoseda F-16D QB72087. Dva seta pa sta ista kot pri grškem: Eduard plehci #73508 in pitot cev Master AM-72-008.

Maketa je pobarvana z MPR barvami. O njihovi kvaliteti ni potrebno izgubljati besed. Nalepke so Model Alliance decals iz serije Arctic Tigers Part 2 MA-72164 (tri različna letala). Odlično narejene in točne. Tako bi morale izgledati vse nalepke. Pa še zelo lepa navodila so priložena.

Kaj reči za konec kot to, da ima Tamiya daleč najboljši F-16C block 50 v merilu 1:72 in zato vreden vsakega centa.

 

1. 8. 2020

Hawker Siddeley Buccaneer S.50








Hawker Siddeley Buccaneer S.50, Airfix A06021, 1:72, G-2-1, 24. Squadron, SAAF 197n
Južna Afrika je leta 1965 prejela 16 Buccanner S. Mk 50, ki so bili v bistvu model S.2. Enega so izgubili že v preletu iz VB. Na začetku so se v nekaj detajlih razlikovali od britanskih letal. Imeli so po dve pitotovi cevi (na vsaki strani kril po eno). Pa tudi možnost vzleta z dodatnimi raketnimi motorji je bila njihova posebnost. V začetku osemdesetih so jih posodobili. Do leta 1991 je »preživelo« le 6 letal, ko so tudi ta umaknili iz uporabe.
Airfix maketa v 1:72 je izšla leta 2019 zato gre za sodobno zasnovo, ki jo od tega proizvajalca poznamo že nekaj let. Plastika je modro-siva in mehkejša od konkurence (hasegawa, tamiya). Detajli so lepi in točni. Paneli pa prav nič preveliki in pregloboki. Tudi sestavljanje je enostavno, zato boste prihranili pri kitu. Veselijo nekatere enostavne in zanimive rešitve, ki jih nisem vajen pri drugih proizvajalcih maket. Sam sem imel le nekaj manjših problemov pri spajanju sprednjega in zadnjega dela okoli motorjev.
Moji dodatki pri sestavljanju so več ali manj znana klasika: Eduard plehci #73694, maske Eduard CX556, kolesa iz smole ResKit RS72-0127 in pitotova cev (dve) Master AM-72-081. Levi motor in odprt njegov zgornji pokrov je samogradnja.
Tudi tokrat so pri barvanju prevladovale MRP (zgoraj dark sea grey in P.R.U. blue spodaj). Nalepke Xtradecal X72307. Servisni napisi pa so kar tisti iz škatle. Nekateri so tako drobni, da je težko delati z njimi.
Končno smo dobili spodoben Buccaneer v 1:72. Na začetku sicer samo pozno verzijo S.2. Kasneje pa pride na trg tudi zgodnji S.1. Tega se že veselim. Pa tudi S.2 ni moj zadnji. To pa pove, kako zadovoljen sem z rezultatom. Toplo priporočam.



SVM TEKMA

1. in 2. 6. 2013

Arhiv

Spletni dnevniki

Oznake