Dassault Mirage 2000D, Italeri #023, 1:72, 133-MO, 613, Escadron de Chasse 3/3 »Ardennes«, Nancy-Ochey 2014

Lansko leto sem obiskal francosko letalsko bazo Nancy-Ochey, kjer so stacionirane tri enote z Mirage 2000D in to vsaka s po tri eskadrilije. Gre namreč za jurišnike/bombnike.

Italerijeva maketa je že kar precej v letih, saj je bila prvič na trgu že leta 1992. Ima kar precej pomankljivosti, a je žal še vedno najboljša izbira v 1/72 za Mirage 2000 v vseh verzijah. Ni pa mi jasno, da pri reizdaji iz leta 2012 niso popravili kup napak pri nalepkah, zato so več ali manj neuporabne.

Zaradi manjšega števila plastičnih delov se sestavlja hitro in brez večjih problemov. Le sprijazniti se boste morali z dejstvom, da bo potrebno marsikaj popraviti, dodelati, narediti na novo,… kajti dodatkov za D verzijo na trgu skoraj ni. Sam sem zamenjal sedeža z Aires resini. Nova so tudi Pavlina zakrilca, ker je za to letalo značilno, da jih v parkiranem stanju spusti za nekaj stopinj. Dodatna rezervoarja za gorivo sta predelana iz neke druge verzije. Precej je bilo tudi graviranja in popravljanja panelov.

Osnovni kamuflažni barvi sta Akan siva in Gunze olive drab. Zanimivo za Mirage 2000D je to, da je kamuflaža tudi na spodnji strani letala. Nalepke so iz zaloge. Simbola enote sta iz kompleta Syh@rt #72-906. Kokarde in serijske številke francoskega proizvajalca Carpena. Od istega proizvajalca so tudi servisni napisi set #72.54.

V zbirki že imam Mirage 2000C. Želja je bila še po D verziji. Zdaj je ta izpolnjena. Upam pa, da bo kdo naredil boljšo plastiko, kot je zastareli Italeri. Do takrat pa moramo biti zadovoljni s tem.

MiG-21MFN, RV Aircraft #72031, 1:72, 2500, 22. slp, Časlav 2005

MFN je v bistvu predelani MF v NATO standard. Čehi so jih posodobili in uporabljali do prihoda Gripnov leta 2005. RV Aircraft maketa je narejena odlično, če upoštevamo, da je še vedno »short run«. Odlikujejo jo lepi detajli, graviranje in točnost. Edina večja napaka je nos, ki je preveč zaokrožen, zato ga je nujno potrebno popraviti. Pakiranju so dodani še plehci za antene, resini za notranjost kabine in nalepke za skoraj vse češke MFN. Tudi tokrat sem uporabil nekaj dodatkov, da sem izboljšal že tako dobro osnovo: Res-im exterior plehce #72006, RV Aircraft cocpit set RVD 72026 in Master pitot cev. Slednjo res priporočam.

Sestavljanje je bilo še kar enostavno. Ni bilo veliko kitanja, kar gre v prid vsem drobnim detajlom in graviranju, da se niso preveč poškodovali pri samem brušenju.

Št. 2500 je pobarvan v Tiger meet shemo in slavnostnim napisom 45. let vojaške letalske baze Časlav. Prav to je bil razlog, da sem se odločil narediti to maketo. Siva barva je Gunze Light Gray H338. Temnejši fleki pa Tamiya Neutral Grey XF-53. Zeleni za zunanje radarske površine/antene/pokrove koles in modro/zelena za notranjost kabine sta Akan akrila. Nalepke so najslabši del tega kompleta. Posamezni deli sploh niso številčno označeni, tako da brez fotografij pravega letala ne gre.

Moram reči, da sem zelo užival pri izdelavi te makete. To se tudi pozna na končnem izdelku. Priporočam le izkušenim maketarjem, ki obvladajo »short run«. 

McDonnell Douglas F-4ETM Phantom II, Revell #04615, 1/72, 68-0403, 112. Filo »Seytanlar«, Turk Hava Kuvvetleri, Eskisehir, 2011

Turki imajo Phantome v uporabi že 40 let. Počasi jih bodo umaknili iz uporabe. 68-0403 so dobili rabljenega leta 1991 od USAF v sklopu programa Peace Diamond VI. Kasneje so ga sami obnovili na standard TM.

Revellovo maketo marsikdo že pozna, saj je že kar dolgo na trgu. Leta uporabe se poznajo na plastiki (dotrajano orodje), a ni tako hudo. Gre pa za odlično osnovo iz katere je mogoče narediti lepo maketo. Kljub temu dejstvu sem nabavil in vgradil kopico dodatkov in s tem izboljšal že tako dobro osnovo: FM resin notranjost kabine, Eduard SS264, Maske CX130, izpuha Aires #7246 in pitotova cev Master #72-036. Sestavljanje je šlo kar hitro. Kitanja ni bilo veliko. Pravzaprav sploh ni bilo kakšne omembe vredne težave.

Turški Phantomi so v zadnje fazi uporabe pobarvani v »Hill Grey 2« shemi. Precej enostavna dvobarvno siva shema, ki me vsekakor ni namučila. Barvi sta Xtracrilycs in Gunze. Akan bela pa tudi tokrat za podvozje in  njegovo notranjost. Nalepke so iz seta Hi-Decal #72-058. Nimam pripomb, ker so točne in se z njimi lepo dela. Pazljivost vseeno ni odveč, kajti so zelo tanke in lahko hitro počijo.

V letu 2014 sem kar štirikrat videl/fotkal turške Phantome v živo. To me je tudi spodbudilo, da sem si enega naredil samo zase. Mislim, da mi je to popolnoma uspelo. Revellova maketa vsekakor ima vsa moja priporočila.

Let L-410UVP-E, AZ Models/Admiral ADM #7231, 1:72, 01, Slovensko vojaško letalstvo

Slovenska vojska je za sedaj edini Let 410 dobila leta 1994 in ga do danes uporabljala za VIP, prevoze vojakov in še kaj. Med tem časom je bil večkrat prebarvan: najprej rdeče-belo-siva kombinacija, sledila je UN bela in sedaj siva.

Admiral maketa je v bistvu Gavia kateri so dodani: resin nos, nova zasteklitev in plehci za par malenkosti. Gre za zelo enostavno osnovo, ki jo je potrebno še precej dodelati, da dobimo soliden končni izdelek. Tako sem imel kar precej dela, da sem popravil rep, naredil vse mogoče antene, ki jih kar mrgoli po trupu, naredil zavese na oknih, lučke na rezervoarjih na koncih kril in izdelal nove izpuhe motorjev. Pa še kaj bi se našlo. Za notranjost sem uporabil Res-im plehce, a se ta žal ne vidi kaj veliko. Res-im so tudi maske. Te pa so kar dobrodošle, saj je oken na trupu kar nekaj.

Barvna shema slovenskega letala je enostavno siva: Tamiya neutral grey XF-53. Nalepke so iz škatle. So povprečne, a dovolj tanke, da se lepo primejo na podlago. Če jih ne bi mehčal z Micro Sol, bi srebrile.

Pred leti sem naredil kar nekaj maket slovenskega vojaškega letalstva. Do prihoda te makete na trg je bil L-410 le pobožna želja, ki pa je sedaj meso postala. Z gotovim izdelkom sem zadovoljen. Je lep, atraktiven in nenazadnje je NAŠ.

Lockheed Martin F-16C Block 50, Tamiya #60786, 1:72, 054, 341. Mira, 111CW, Lechfeld Elite 2008

Ali smo potrebovali še eno maketo šestnajstice v 1/72? Če upoštevam, da jo imajo v ponudbi vse večje maketarske firme, potem je moj odgovor negativen. To pa sem trdil, dokler nisem odprl škatle z novo Tamiyo in osupnil nad kvalitetno vsebino. Pa saj sem od tega proizvajalca to tudi pričakoval. Vrhunsko narejeno, točnost in obilica zelo drobnih detajlov, ki so za to merilo bolj redkost kot pravilo. Poleg tega je cena povsem »normalna«. Nič dražja od npr. Revella, če jo naročiš iz Japonske.

Par napak pa bi vseeno lahko naštel, ki pa bistveno ne vplivajo v skupno oceno: Ni nosilcev orožje. Pravzaprav sta samo notranji par, pa še to nepopolna. Manjkajo tudi dodatni rezervoarji za gorivo. Pa prozorni pokrov kabine bi lahko bil tudi v sivem tonu (zatemnjen). To pa je tudi vse.

Odločil sem se, da naredim letalo GAF, ki sem ga leta 2008 posnel na NATO vaji Elite. Prav zato sem moral predelati par malenkosti, saj se grški F-16C block 50 razlikujejo od standardnih ameriških CJ. Za notranjost kabine in podvozje sem uporabil Eduardov set #73508. Izpuh je plehnati Dream Model #0522 – odprt. Pitot cev je Master #72-008. Resin kolesa Eduard #672 040. Za konec pa še lestev #72493.

Sestavljanje je šlo kot po maslu. Zelo hitro in brez omembe vrednih problemov. Je pa bilo zato barvanje počasnejše zaradi tribarvne kamuflaže: Tamiya, Gunze in Xtracrylics. Podvozje pa iz Akan. Nalepke so iz odličnega seta Icarus Decals #72001, ki sem ga uporabil že pri A-7E Corsair II in Mirage 2000EG.

Navdušenje nad novo Tamiyo me še ni minilo, zato bom vsekakor naročil tudi novo verzijo, ki naj bi vsebovala do sedaj manjkajoče nosilce orožja in še nekaj dobrot. Absolutno priporočam. Vsem. Mladim in starim,…