Let L-410UVP-E, AZ Models/Admiral ADM #7231, 1:72, 01, Slovensko vojaško letalstvo

Slovenska vojska je za sedaj edini Let 410 dobila leta 1994 in ga do danes uporabljala za VIP, prevoze vojakov in še kaj. Med tem časom je bil večkrat prebarvan: najprej rdeče-belo-siva kombinacija, sledila je UN bela in sedaj siva.

Admiral maketa je v bistvu Gavia kateri so dodani: resin nos, nova zasteklitev in plehci za par malenkosti. Gre za zelo enostavno osnovo, ki jo je potrebno še precej dodelati, da dobimo soliden končni izdelek. Tako sem imel kar precej dela, da sem popravil rep, naredil vse mogoče antene, ki jih kar mrgoli po trupu, naredil zavese na oknih, lučke na rezervoarjih na koncih kril in izdelal nove izpuhe motorjev. Pa še kaj bi se našlo. Za notranjost sem uporabil Res-im plehce, a se ta žal ne vidi kaj veliko. Res-im so tudi maske. Te pa so kar dobrodošle, saj je oken na trupu kar nekaj.

Barvna shema slovenskega letala je enostavno siva: Tamiya neutral grey XF-53. Nalepke so iz škatle. So povprečne, a dovolj tanke, da se lepo primejo na podlago. Če jih ne bi mehčal z Micro Sol, bi srebrile.

Pred leti sem naredil kar nekaj maket slovenskega vojaškega letalstva. Do prihoda te makete na trg je bil L-410 le pobožna želja, ki pa je sedaj meso postala. Z gotovim izdelkom sem zadovoljen. Je lep, atraktiven in nenazadnje je NAŠ.

Lockheed Martin F-16C Block 50, Tamiya #60786, 1:72, 054, 341. Mira, 111CW, Lechfeld Elite 2008

Ali smo potrebovali še eno maketo šestnajstice v 1/72? Če upoštevam, da jo imajo v ponudbi vse večje maketarske firme, potem je moj odgovor negativen. To pa sem trdil, dokler nisem odprl škatle z novo Tamiyo in osupnil nad kvalitetno vsebino. Pa saj sem od tega proizvajalca to tudi pričakoval. Vrhunsko narejeno, točnost in obilica zelo drobnih detajlov, ki so za to merilo bolj redkost kot pravilo. Poleg tega je cena povsem »normalna«. Nič dražja od npr. Revella, če jo naročiš iz Japonske.

Par napak pa bi vseeno lahko naštel, ki pa bistveno ne vplivajo v skupno oceno: Ni nosilcev orožje. Pravzaprav sta samo notranji par, pa še to nepopolna. Manjkajo tudi dodatni rezervoarji za gorivo. Pa prozorni pokrov kabine bi lahko bil tudi v sivem tonu (zatemnjen). To pa je tudi vse.

Odločil sem se, da naredim letalo GAF, ki sem ga leta 2008 posnel na NATO vaji Elite. Prav zato sem moral predelati par malenkosti, saj se grški F-16C block 50 razlikujejo od standardnih ameriških CJ. Za notranjost kabine in podvozje sem uporabil Eduardov set #73508. Izpuh je plehnati Dream Model #0522 – odprt. Pitot cev je Master #72-008. Resin kolesa Eduard #672 040. Za konec pa še lestev #72493.

Sestavljanje je šlo kot po maslu. Zelo hitro in brez omembe vrednih problemov. Je pa bilo zato barvanje počasnejše zaradi tribarvne kamuflaže: Tamiya, Gunze in Xtracrylics. Podvozje pa iz Akan. Nalepke so iz odličnega seta Icarus Decals #72001, ki sem ga uporabil že pri A-7E Corsair II in Mirage 2000EG.

Navdušenje nad novo Tamiyo me še ni minilo, zato bom vsekakor naročil tudi novo verzijo, ki naj bi vsebovala do sedaj manjkajoče nosilce orožja in še nekaj dobrot. Absolutno priporočam. Vsem. Mladim in starim,…

Mitsubishi F-1, Platz, AC-9, 1:72, 00-8247, 3. Sqn. Japonska

Enosedi lovec/jurišnik F-1 je nastal sredi sedemdesetih iz dvoseda T-2. Oba pa ne skrivata svojih korenih v Sepecat Jaguarju. Maketa japonskega proizvajalca Platz je velik napredek od Hasegawe, ki je edina do sedaj ponujala spodobno osnovo v 1:72. Plastika je lepo odlita. Detajlov je veliko in so točni. Moti edino to, da so nekateri deli zaradi majhnosti težji za sestavljanje. Predvsem spodnji del trupa. Vse ostalo gre lepo skupaj.

Kot dodatek sem uporabil kar tri sete plehcev, ki so jih za japonsko tržišče pod blagovno znamko Platz naredili pri Eduardu: barvna notranjost kabine, notranjost podvozja s pokrovi, zavore spodaj in na zgornjem delu krila. Pa še kaj bi se našlo. A ker mi tudi to ni zadostovalo, sem v samogradnji naredil prostor s pokrovom, kjer se nahaja top JM61 Vulcan. Slednjega sem nabavil pri poljskem proizvajalcu Master.

Kamuflaža je standardna za F-1. Takšna kot so bila pobarvana vsa serijska letala. Spodaj je Xtracrylics. Zgoraj pa dve Tamiya in ena Gunze. Bela za podvozje pa je Akan. Vse so akrilne osnove. Uporabljene nalepke so iz seta, ki je priložen v škatli. Proizvajalec namreč ponuja kar šest različnih možnosti. Tiskane pa so bile pri Cartografu, zato o njihovi kvaliteti ne gre dvomiti.

Narejena maketa je lep in atraktiven izdelek, zato je moje priporočilo povsem na mestu. Tudi brez vseh dodatkov, ki sem jih uporabil jaz, boste uživali pri njeni izdelavi. Mene pa sedaj čaka še dvosed T-2.

SO 4050 Vautour IIA, Special Hobby #SH72096, 1:72, No.29 »Pogrom«, 110 Knight of the North, IDF 1969

Vaotour je francoski lovec/bombnik zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Uporabljali so jih Francozi in Izraelci. Slednji zelo uspešno v Six Day War in še kasneje.

Maketa proizvajalca Special Hobby je ena redkih tega letala na trgu. Je tipični short run, kar pomeni, da si je potrebno za mehko in sivo plastiko vzeti kar nekaj časa, da se očisti odvečnega materiala. Dodani so tudi resini za dele motorjev in še par malenkosti. Plehci pa so večinoma za notranjost kabine.

Pri sestavljanju te makete je potrebno veliko potrpljenja, lepila in kita. Nič ne gre čez noč. Detajli na plastiki so lepi in dokaj točni. Nogi podvozja sem moral podaljšati, da letalo stoji pravilno. Pa še kaj bi se našlo.

V škatli so nalepke za štiri različna letala. Izbral sem maskirno shemo, ki je narejena iz Gunze akrilov: H310, H312 in H313 zgoraj ter H314 spodaj. Nalepke so narejena pri Aviprint na Češkem, kar pomeni, da so tanke in ne potrebujejo mehčalca. Pravzaprav so preveč tanke, zato je potrebna pazljivost, da se ne strgajo.

Z gotovim izdelkom sem zadovoljen. Kaj veliko se ne vidi, koliko dela je bilo potrebnega, da sem prišel do tega rezultata. Zaradi vsega tega to maketo priporočam samo izkušenim maketarjem.