Republic P-47D Thunderbolt Razorback, Tamiya #69, 1:72, 38, 225830, GC II/5 La Fayette, Lt. Giscion 1945

Francozi so bili proti koncu WW2 eden večjih uporabnikov Thunderboltov. Tudi po vojni so jih uporabljali še kar nekaj let. Nekaj letal je celo končalo v Jugoslaviji.

O Tamiya maketi ni potrebno izgubljati veliko besed. Gre za odlično vlito plastiko, ki je točna, z lepimi detajli in z minimalno izgubo časa pri njenem sestavljanju. Res je, da je dražja od tekmecev, a se vložen denar hitro povrne. Kljub vsemu sem se odločil, da izboljšam že tako dobro osnovo. Nabavil sem kar štiri Quickboost sete (elise, motor, višinca iz dveh delov, pokrove podvozja) in Eduard maske. Za notranjost kabine pa Eduard #73222, ki med drugim vsebuje pobarvane plehce. Dodatna rezervoarja na krilih sta iz smole in sta iz moje zaloge. Sicer nista bila preveč pogosta na pravih P-47D. Se pa to lepo vidi na fotografiji iz knjige Les Materiels De L'Armee De L'Air #4 iz katere sem črpal veliko informacij.

Barva spodaj je Tamiya neutral grey in olive drab zgoraj z dodatkom zelene. Tudi ostale barve (podvozje, kabina,…) so istega proizvajalca. Nalepke pa so del Model Art seta No.72/050. So tanke, zato se z njimi lepo dela. Le barva modre na trobojnici ni čisto prava, zato sem jo zamenjal. Prav tako kokarde.

Gotova maketa izgleda odlično, kar gre največja zasluga zelo dobri osnovi. Prav to pa je glavni razlog, da Tamiya Thunderbolt priporočam slehernemu maketarju. 

Jakovljev Jak-23, Special Hobby SH72242, 1:72, Oficerska Szkola Lotnitcza nr.5, Radom, Polska, 1950s

Jak-23 je iz prve generacije sovjetskih jetov. Še kako se mu poznajo vplivi genialnih konstruktorjev poražene Luftwaffe WW2. Danes je to letalo renovirano in na ogled v Poljskem nacionalnem letalskem muzeju Krakow.

Maketa je tipičen short run, ki smo jih vajeni od Special Hobby oz. MPM kroga proizvajalcev. Prijatelj bi ji rekel Special Horror. No, ni tako hudo. Tudi tovrstne makete so vse bolje narejene. Plastika je sicer tradicionalno siva in mehka. Pohvaliti pa moram lepe detajle, dodani so plehci in deli iz smole. Nič ne manjka, tako da je bilo moje sestavljanje »iz škatle«, kar je zadnje čase velika redkost. Potekalo je brez problemov in relativno hitro. Kabina je zaprta, zato se seveda ne vidi dobro, kako izgleda znotraj.

Več časa mi je vzelo barvanje. Najprej sem pihnil Surfacer 1200. Ko se je posušil, sem popravil nekaj napak in ga dobro spoliral. Sledil je Alclad2 Gloss black base, da sem dobil gladko površino, ki je bila tako pripravljena za Alclad2 kovinske barve: Aluminium, Duraluminium in Jet Exhaust. Zakrilca in ostale krmilne površine pa sem prelepil iz Bare metal folije Matt aluminium.

Nalepke so iz škatle. Maski za serijski številki pa sem uporabil iz Kagero knjige in ju pobarval z rdečo. Na koncu pa sem vse skupaj polakiral z Alclad2 Klear kote gloss, ki je dal vsemu piko na i.

Glede na to, da stane ta maketa okoli 15€, je vsekakor dober nakup, kajti iz vsebine v škatli je možno narediti lepo maketo. Priporočam.

Dornier Dassault Alpha Jet E, Fujimi F-52, 1:72, F-TERC, 9, Patrouille de France, 40eme Anniversaire, Salon-de-Provence 1993
Patrouille de France letos praznujejo 60 letnico obstoja. Od tega Alpha Jet kar 32 let in nič ne kaže, da ga bo v bližnji prihodnosti zamenjalo katero drugo letalo. Sam sem to vojaško akro skupino videl nastopati v živo preko 20 krat in je za mene ena najboljših na svetu.
Fujimijeva maketa je že kar precej v letih in zato daleč od današnjih standardov. Odvečne plastike je kar nekaj. Notranjost kabine je zelo poenostavljena. Navodila so primitivna in nalepke iz škatle neuporabne, ker imajo zamaknjen tisk. Tako je bila odločitev, da nabavim nove zelo enostavna.
Sestavljanje je šlo kar hitro vse do kitanja. Potem pa se je delo upočasnilo, saj sem uporabil skoraj celo malo tubo CA lepila, da sem zapolnil vse špranje,… Ker se notranjost kabine zaradi velikih prozornih površin dobro vidi, sem uporabil Pavlin set iz smole C72093. Veliko malenkosti pa sem moral izdelati v samogradnji, predvsem predelava iz nemške verzije A v letalo francoske akro skupine.
Izdelal sem tudi maske za trobojnico. Barval sem z akrili Akan, ki slovijo kot hitro sušeče in jih je mogoče zelo na tanko nanašati. Nalepke so Model Art 72/046 iz Francije, ki so točne in tanke, zato se z njimi krasno dela.
Končani izdelek izgleda zanimivo, da ne rečem na meji kiča. Takšni so pač Patruille de France. Lahko jim le čestitam in zaželim še na mnoga leta.