Charge Mazda 767B, Hasegawa #20312, 1:24, #202, 24 hours Le Mans 1989. Tega leta je Mazda osvojila prva tri mesta v kategoriji GTP na sloviti dirki 24 ur Le Mans. Dva od teh sta bila v zanimivih in unikatnih fluorescentnih barvah - oranžni in zeleni kombinaciji. Še ena zanimivost teh dirkalnikov je bil rotacijski motor, ki ga je Mazda razvijala povsem sama. Že eno leto po zmagi, je Hasegawa dala na trg maketo 676B v merilu 1:24. Kasneje jo je kar nekajkrat natisnila. Moje pakiranje je bilo iz leta 2017. Zanimivo je to, da je bila plastika karoserije v oranžni barvi. Podvozje pa črno. To je pač namenjeno tistim, ki svojih maket ne barvajo. Sem pa precej razočaran nad kvaliteto izdelane plastike. Sploh spodnja leva in desna stran karoserije sta slabo narejeni. Kar mrgoli deformacij v obliki »sink marks«. Precej sem se namučil, da sem vse to popravil. Poleg tega je podvozje preveč enostavno narejeno. Za današnje standarde zelo primitivno. Slabo osnovo sem malce izboljšal s plehci Studio 27 FP24209. To pa so bili tudi vsi uporabljeni dodatki. Povedal sem že, da so bile nekatere Mazde 767B (tudi model 787) v zanimivih barvah glavnega sponzorja. Za ta namen sem nabavil N5-C197 787 Renown Orange, N5-C196 787 Renown Green in črno N5-X011. Ker sem uporabil zeleno barvo, je bil del nalepk odveč. Sicer so te odlične, zato z ostalimi nisem imel nobenih problemov. Pravzaprav so najboljši del tega hasegawinega kompleta. Le vrstni red lepljenja moraš upoštevati. Najprej bele prekinjene črtice in potem vse ostalo. Gotova maketa je zelo atraktivna na pogled še posebej zaradi nenavadnih fluorescentnih barv. Pa tudi oblika dirkalnika je po svoje zanimiva. Priporočam vsem ljubiteljem Le Mans bolidov.

 SAAB J-35j DRAKEN

Lancia Stratos HF, Hasegawa CR32, 1:24, #1, Munari/Maiga, 1977 Monte Carlo Rally Winner. Stratos HF je legendaren rally dirkalnik iz sedemdesetih. Od leta 1975 do 1977 je serijsko zmagoval v Monte Carlu. Tudi na rally San Remo je bil redno v vrhu. Še posebej so bili uspešni tovarniški avtomobili z generalnim sponzorjem Alitalia in Munarijem za volanom. Moje pakiranje je iz leta 2002, ko je Hasegawa dala prvič na trg to maketo. Kasneje so jo še večkrat ponatisnili z drugačnimi nalepkami. Ker gre v osnovi za relativno zapleteno obliko vozila (posebej zadek je unikaten), je tudi sama plastika v tem stilu. Kakšnih večjih težav pri sestavljanju sicer nisem imel. Je pa bilo veliko problemov pri spajanju karoserije in podvozja. Razlog za to pa spodaj zaobljena karoserija. Potrebno je bilo širjenje tega dela, da sem lahko fiksiral dno na pravilno mesto. Pri tem me je bilo strah, da bom kaj polomil. Na to težavo sicer Hasegawa opozarja v svojih navodilih. Uporabil sem tudi nekaj dodatkov, ki so precej izboljšali videz izdelka: plahci Studio 27 FP24250 in 3D print platišča KMP TK24047. Bela barva je N5-C006 Stratos white. Ostale so Tamiya in Mr.Paint. Prvotno sem imel v planu, da bom rdečo in zeleno barvo na karoseriji kar pobarval. A sem se na koncu odločil za nalepke iz škatle. Nisem zgrešil, ker so te enostavno odlične. Kljub začetnemu strahu, pa je šlo vse kot po maslu. Hladilne reže spredaj in zadaj so vrhunsko uspele. Kaj bi želel še več. Lancia Stratos je na pogled zelo atraktiven in unikaten dirkalnik. Še danes se ga drži sloves vrhunskega rally vozila. Moja maketa ga v celoti pokaže v vsej svoji veličini, pa čeprav gre v osnovi za zelo majhen dvosedežnik. Priporočam vsem z malo več izkušnjami. Ljubiteljem legendarnih rally bolidov pa je skoraj obvezen.

Renault 5 Turbo, Tamiya #24027, 1:24, #9 Ragnotti/Andrie, Rally Monte Carlo 1981. Renault 5 v osnovni verziji Campus je bil moj prvi avto, ki sem ga kupil. Z njim sem se praktično naučil voziti. Turbo verzijo pa sem enkrat videl na neki avtomobilski razstavi v Ljubljani in sem bil takoj očaran nad njegovo eleganco. Izžareval je brutalnost, ki se je na tekmovanjih večkrat dokazala. R5 Turbo je Tamiya prvič dala na trg že 1982. To se seveda pozna, ko odpreš škatlo. Na prvi pogled deluje bolj kot igrača kakor sestavni deli za maketo. Teh je zelo malo. Vse skupaj je precej poenostavljeno. Na drevescu sta tudi voznik in sovoznik. Plastika je trda in dokaj debela. Pravzaprav je vse drugače, kot so današnji standardi. Poleg tega je notranjost za »civilno« verzijo, tako da sem moral vse spremeniti od sedežev do armaturke, gasilnih aparatov, dodatnega kolesa,… Na srečo so na trgu odlični 3D print dodatki USCP U24T073, ki vsebujejo poleg zgoraj naštetega tudi skoraj vsa stekla luči razen zadnjih. Tudi za dodatne meglenke. V pomoč so mi bili še plehci Studio 27 FP24249. Rumena barva je N5-C072 R5 Turbo Yellow, bela ZP-1026 in črna N5-X011. Nalepke v škatli izgledajo OK, a kaj ko manjka nekaj pomembnih detajlov. Najbolj me je motilo to, da ni uradnih rdečih nalepk rally Monte Carlo. Zaradi tega sem se odločil, da uporabim Reji Model set #408, ki vsebuje vse to. Pri sestavljanju mi je bila knjiga Komakai – first Guide 037 v veliko pomoč, saj predstavlja ravno ta avtomobil (zmagovale rally Monte Carlo 1981), katerega maketo sem izdelal. Gotovi izdelek izgleda solidno. Glede na osnovo, pa sem sploh zadovoljen z rezultatom. Tamiya pakiranje je relativno poceni, a če želiš narediti spodobno maketo, moraš vložiti še najmanj enkrat ali dvakrat toliko denarja.

Nissan R390 GT1, Tamiya #24125, 1:24, #21, Brundle/Taylor/Müller, 1997 24 Hours Le Mans. Leta 1997 je Nissan nastopil na LM s tremi dirkalniki v razredu GT1. Martin Brundle je na kvalifikacija postavil najboljši čas. Žal pa se dirka ni razpletla po željah ekipe. Cilj je videl samo en avto, pa še to komaj na dvanajstem mestu. Tamiya je že leto kasneje dala na trg maketo tega zanimivega dirkalnika. Plastika je narejena kot se za tega proizvajalca spodobi – vrhunsko. Število delov je ravno prav. Sestavlja se brez problemov. Pri tem pa sploh ne pogrešaš dodatkov v obliki plehcev ali 3D tiskov. Dokupil sem edino karbonske nalepke Scale Motorsport #1016. Te so namenjene predvsem podvozju. Deloma pa tudi kabini in motornemu prostoru. Ker se skozi zadnje steklo pogonski stroj precej vidi, sem se potrudil in ga dodelal z mnogimi napeljavami, cevmi. Na novo sem tudi naredil zadnje amortizerje in še in še. Rdeča barva je Zero Paints ZP-1003. Črna pa ZP-7101. Slednja je mat ampak to ni pomembno, ker tako ali tako pride na koncu nekaj plasti prozornega gladkega laka. Nalepke so vrhunske. Zelo lepo se dela z njimi, zato tudi nisem imel nobenih omembe vrednih problemov. Zaradi črno-rdeče barvne kombinacije je maketa zelo atraktivna in zanimiva na pogled. Detajliran motor samo še doda piko na i. Toplo priporočam, kajti že iz same osnove je možno z malo truda narediti lepo maketo.

Škoda Fabia S2000 Evo, Belkits BEL004, 1:24, #1 J. Hänninen/ M. Markkula, Barum Rally 2012, Češka. Škoda je že dolgo prisotna v avtomobilskem športu. Praktično od začetka obstoja. Še najbolj sem si jo zapolnil z modelom 130 RS iz sredine sedemdesetih, ker je uspešno tekmovala na različnih dirkah. Tako je dobila ime Porsche iz vzhoda. Zadnja desetletja je redno prisotna v WRC z modelom Fabia. Med letoma 2009 in 2015 je tekmovala s Fabia S2000. Zadnja leta pa dokaj uspešno nastopa s Fabia R5 v Rally2. Belkits so vrhunski proizvajalci maket rally avtomobilov v merilu 1:24. Slovijo po dobri izdelavi plastike, dodanimi plehci, maskami in odličnimi nalepkami. Pa še zanimiva vozila imajo v programi, ki jih ne dela nihče drug. Tudi Fabia S2000 Evo spada v to skupino. Sestavlja se odlično. Nisem imel omembe vrednih težav. Zamenjal sem platišča s 3D tiskanimi KMP TK24258, ki imajo lepše detajle. Poleg tega pa so v pakiranju še diski in zavorne čeljusti. Vredno nakupa. Še en dodatni set sem uporabil: Renaissance TK24/379, ki vsebuje plehce večinoma za notranjost kabine. Tudi ta set mi je prišel še kako prav. Maketa je pobarvana z belo Zero Paints ZP-1026. Nabavil sem tudi N5-C051 Fabia WRC Green, ki pa je skoraj nisem uporabljal. Le za par malenkostnih popravkov. Nalepke so odlične. Lepo se lepijo in so ravno dovolj tanke. Na zadnjem delu makete je bilo kar precej dela z njimi (zelena) zaradi same oblike. Na srečo je šlo vse kot po maslu, pa čeprav me je na začetku precej skrbelo, kako bo šlo. Gotova maketa izgleda zelo atraktivno. Temu prispeva tudi barvna tovarniška poslikava. Še posebej izstopa kovinsko zelena, ki prevladuje na samem izdelku. Na koncu lahko le priporočam to Belkits pakiranje.

Jaguar XJR-9 LM, Hasegawa #20654, 1:24, #2, 1st place Le Mans 1988. Ekipa TWR je leta 1988 na dirki 24 ur LM nastopila s kar petimi dirkalniki XJR-9. Dva nista končala tekmovanja (#1 in #3). Trije pa so le videli cilj. Pri tem pa je številka 2 zmagala. To je bila prva jaguarjeva zmaga po 31 letih sodelovanja na tej sloviti dirki. Hasegawa je dala maketo XJR-9 prvič na trg že leta 1989 kmalu po zmagi na LM. To se tudi pozna na plastiki, ker gre za bolj enostavno konstrukcijo, ki je daleč od današnjih standardov. Orodje je sicer še dobro ohranjeno, tako da se na izdelku ne poznajo leta. Sestavlja se hitro, ker je delov relativno malo. To je bil tudi razlog, da sem nabavil nekaj dodatnih setov, ki pa so bili večinoma za Tamiya maketo enakega vozila: plehci Scale Motorsport #8114, Renaissance mini plehci Tk24/106 in Studio 27 karbonske nalepke CD24029. Hasegawa ponuja v škatli vijolične nalepke za Silk Cut barvo. Ker je tega veliko in so ponekod precej zakomplicirane zaradi oblike, sem se raje odločil, da vse to raje pobarvam z N5-X088 Silk Purple. Zdi se mi, da je ta malenkost pretemna glede na fotografije pravega dirkalnika. Bela je N5-C216. Nalepke so odlične, a žal ne vsebujejo Silk Cut napisov in logotipov. Tako sem moral dokupiti Renaissance set Tk24/106. Te pa so žal precej slabše kakovosti, tako da se kljub mehčanju srebrijo. Jaguar XJR-9 LM je zanimive oblike predvsem zaradi unikatnega zadka in pokritih zadnjih koles. Prav zaradi tega izgleda še bolj atraktivno. Če želiš imeti to maketo na polici, pa je bolje, da si nabaviš Tamiya osnovo. Je boljša.